Primož Peterka, vse najboljše za 30. rojstni dan! Foto: MMC RTV SLO
Primož Peterka, vse najboljše za 30. rojstni dan! Foto: MMC RTV SLO
Primož Peterka
Primož Peterka je v dolini pod Poncami leta 1997 in 1998 dvakrat zapored dvignil veliki kristalni globus in do danes ostaja edini Slovenec s tem prestižnim priznanjem za zimske športnike. Foto: EPA

Skoki niso samo tekma, ampak tudi treningi in tam si lahko vzamem kakšen zalet višji ter lahko potem uživam v dolgih skokih.

Na treningu do užitka
Renata in Primož Peterka
Renata in Primož Peterka sta se poročila 10. maja leta 2003, skupaj pa sta že vse od zmagovitega obdobja Primoža. Foto: MMC RTV SLO

Drugo leto so olimpijske igre v Vancouvru. Letos sem bil gor v Kanadi, videl in preizkusil skakalnico, ki mi je bila zelo všeč.

OI 2010 kot izziv za slovo

Po eni strani je čisto preprosto, je eno gibanje, ki naj bi bilo pravilno, a vsak je malo drugačen in ne more npr. Mitja Mežnar skakati tako kot Simon Ammann. Vsak mora zase poštudirati zakaj gre. V pravem trenutku moraš pritisniti na podlago, da pri odskoku pospešiš in to je to.

Kaj se skriva za skakalnimi občutki?
Primož Peterka
Bo svetovno prvenstvo v poletih v Planici prihodnje leto zadnja tekma za 'moravškega orla' in najuspešnejšega slovenskega skakalca vseh časov? Foto: EPA
Peterka o svojih svetovnih prvenstvih

Namesto na sobotni moštveni tekmi na svetovnem prvenstvu v Libercu bo najuspešnejši slovenski zimski športnik svoj 30. rojstni dan praznoval v krogu svoje družine.

Pri 16 zablestel kot meteor
V svetovnem pokalu smučarjev skakalcev je prvič nastopil pri 16 letih, kot menjava je skupaj s Petrom Žonto prišel na avstrijski del novoletne turneje in že takoj zablestel z dvema uvrstitvama v prvo deseterico, čez 4 tedne pa je v Zakopanah že prvič stal na najvišji stopnički. V življenju je doživel veliko vzponov in padcev, zmag (15 v svetovnem pokalu, lastnik 2 velikih kristalnih globusov, zmagovalec novoletne turneje) in porazov, a vseskozi ostal Peti iz Moravč.

Trije otroci in dve kolajni
Poročil se je z manekenko Renato Bohinc in lani maja še tretjič postal oče, Primožovo veselje so Stella, Gaja in Maj. Olimpijski prestiž je dočakal na moštveni tekmi v Salt Lake Cityju leta 2002, edino odličje s svetovnih prvenstev pa tri leta pozneje v Oberstdorfu, prav tako na moštveni preizkušnji.

Brez želja, a tokrat kar doma
"Nimam posebnih želja za skoraj noben svoj rojstni dan, saj sem skoraj vse preživel kje na turneji. Dostikrat v Skandinaviji, kjer tudi ni najboljši kraj za praznovanje. Bomo to naredili aprila. Kakšnega posebenega praznovanja ni, posebej če je drug dan tekma," je o svoji okrogli obletnici povedal najstarejši član nordijske reprezentance v Libercu, še preden je vedel, da se bo zanj njegovo šesto svetovno prvenstvo končalo brez pravega nastopa in s predčasno pot domov v objem družine.

Skoki del življenja
"Ponosen sem na vse skupaj, ne bi rad izpostavil ničesar. Odvisno od razpoloženja," Peti ni želel izbrati, kateri življenski dosežek mu pomeni največ. "Ni mi žal, da vztrajam. To, da ne morem iti iz skokov, ne bo čisto držalo, počasi bo čas ... A kar odlašamo in odlašamo, ker mi je na sploh "blazno" všeč življenje okoli skokov," razmišlja skakalec, ki je v letih 1996-1998 dominiral v svetovnem pokalu.

Na treningih z zaleta višje
"Skoki niso samo tekma, ampak tudi treningi in tam si lahko vzamem kakšen zalet višji ter potem uživam v dolgih skokih. To je to, kar me privlači, skakati, daleč leteti. Veliko adrenalinskih športov sem preizkusil. Mi je bilo všeč, kakšen bolj, drugi manj, ampak je prav, da je adrenalin zraven," preseneti Primož, ki v zadnjih letih očitno najbolj uživa na treningih.

Družina = adrenalin
"Zdaj mi je adrenalin družina," razkrije svojo "šibko" točko Moravčan. "Vem, da so otroci živi. Imajo ogromno energije. Odvečno energijo, govorjenje in miganje bo treba preusmeriti nekam, drugače se bo še nama z Renato zmešalo," v smehu spregovori o svoji nadebudni trojici.

Pri šestih letih je začel s skoki, najprej je treniral na moravški skakalnici. "Takrat na trening iti je bila najboljša stvar, ki se mi je zgodila. Bilo je prijetno s prijatelji in marsikdaj sem se moral kje drugje potruditi, da me je ati peljal na trening, ki je bil narejen kot igra."

Spomini na lepo in dobro
Letošnja forma ni spodbudna, kar Peterka priznava brez dlake na jeziku. Verjame, da se vodstvo trudi, da so trdo trenirali, vendar letos preprosto ni nič šlo tako, kot bi moralo. Priznava, da bi se v svojem primeru odločil tudi za nekaj sprememb v pripravi. Spomni se vseh 15 zmag, stopničk, tudi kakšnega 31. mesta: "Posebej tistega s prvega svetovnega prvenstva (v Trondheimu) in vsega, kar se je dogajalo potem. Nisem bil samo jaz jezen."

Letenje in letenje
Primož zna veliko povedati o lepih in tudi slabih trenutkih. "Ko bi se le znal spomniti tistih zmagovalnih občutkov, to bi bilo fino," potrdi, da so občutki alfa in omega pri smučarskih skokih. Dejstvo je, da je bil 14 let nazaj drugačen človek, njegovo telo je bilo drugačno, oprema, okoliščine ... "Prav podoživet tistih skokov ne morem, kdaj pa na treningu vzamem kakšen zalet višje in uživam, letim ... " strastno pripoveduje Peterka o ljubezni do letenja.


Kaj so to občutki pri skokih?
Veliko, vse. Po eni strani je čisto preprosto, je eno gibanje, ki naj bi bilo pravilno, a vsak je malo drugačen in ne more npr. Mitja Mežnar skakati tako kot Simon Ammann. Vsak mora zase poštudirati, zakaj gre. V pravem trenutku moraš pritisniti na podlago, da pri odskoku pospešiš, in to je to. Ko to začutiš, je vse preprosto, v tistem obdobju vse veš in delaš prav.

Največje obžalovanje v karieri?
Najbolj mi je žal za Nagano, olimpijske igre. Tam sem na tekmah naredil dobre skoke. Tisti, ki so v tistem trenutku najboljši, ne marajo slabših razmer in tako pride eden ali pa trije, saj več jih ne rabimo, da malo neupravičeno in z nekaj srečo pridejo do medalj in gredo domov, ti pa ostaneš brez.

Kdaj slovo od skokov?
Drugo leto so olimpijske igre v Vancouvru. Letos sem bil gor v Kanadi, videl in preizkusil skakalnico, ki mi je bila zelo všeč. In tudi na splošno mi je Whistler zelo všeč. Vidim se še tam. Do takrat se bom potrudil, da bom prišel zraven.

Kaj potem po tekmovalni karieri?
Sem si rekel, da se moram temu vprašanju malo izmuzniti. Dajmo tole sezono do konca opraviti. Ostal bi v skakalnih krogih. Posebej zadnja leta opažam, da sem tega življenja navajen, da veliko stvari poznam, se znam obrniti in znajti, ne samo kot trener. Specifičen šport, tako zakompliciran, da ga včasih še jaz ne razumem, pa se z njim ukvarjam 23 let.

Po oddaji Radia Slovenija V sredo s Primožem Peterko, ki jo je ustvaril Boštjan Reberšak, priredil Toni Gruden.

Skoki niso samo tekma, ampak tudi treningi in tam si lahko vzamem kakšen zalet višji ter lahko potem uživam v dolgih skokih.

Na treningu do užitka

Drugo leto so olimpijske igre v Vancouvru. Letos sem bil gor v Kanadi, videl in preizkusil skakalnico, ki mi je bila zelo všeč.

OI 2010 kot izziv za slovo

Po eni strani je čisto preprosto, je eno gibanje, ki naj bi bilo pravilno, a vsak je malo drugačen in ne more npr. Mitja Mežnar skakati tako kot Simon Ammann. Vsak mora zase poštudirati zakaj gre. V pravem trenutku moraš pritisniti na podlago, da pri odskoku pospešiš in to je to.

Kaj se skriva za skakalnimi občutki?
Peterka o svojih svetovnih prvenstvih