Ob našem sobotnem obisku Planice je bila letalnica že pokrita s snegom, potem ko je nekaj dni prevladovalo idealno vreme. A najprej nas je zanimalo, ali bodo svetovno prvenstvo, ki bodo med 10. in 13. decembrom, res lahko spremljali gledalci iz avtomobilov po sistemu drive-in? "Nešteto klicev in elektronske pošte smo imeli, zapriseženi navijači sprašujejo, ali bo mogoče tekmo spremljati na prizorišču. Zelo si želimo to omogočiti vsaj nekaterim. NIJZ smo zaprosili za dokončno mnenje, več o tem pa bomo povedali na torkovi novinarski konferenci. Vsekakor bi morali vsi tekmovanje spremljati iz avtomobilov, ki bi zvečer nudili tudi dobro kuliso, kar bi bil neki nadomestek množici gledalcev. Dnevno bi bilo do 1500 navijačev, kar pomeni, da bi bilo v Planici v štirih tekmovalnih dneh okrog 5000 ljudi," nam je pojasnil Tomaž Šušteršič, generalni sekretar OK Planica.

Za avtomobile predvidene tri cone
Vse torej kaže, da bo letos v Planici namesto običajnega mahanja zastav in glasnega vpitja množic ob dolgih poletih in morebitnih slovenskih presežkih mogoče videti utripanje luči in slišati hupanje vozil. V avtomobilih bi bili lahko le družinski člani, vozilo pa bo dovoljeno zapustiti le zaradi uporabe WC-ja. Verjetno bo mogoče naročiti tudi hrano in pijačo. Kakšna bo cena takšnega ogleda? Tomaž Šušteršič: "O tem še nismo razmišljali, bo pa treba plačati vstopnino na posamezno vozilo. Predvideli smo tri cone z neoviranim pogledom na letalnico. Skakalca bo tako mogoče spremljati od zaletne rampe do doskoka oz. izteka, možno pa bo seveda spremljati polete in rezultate tudi prek velikega zaslona."

Spektakularen TV-prenos
TV-prenos bo nekaj posebnega. Organizatorji v sodelovanju s TV Slovenija, ki bo poskrbela, da bo šla slika po vsem svetu (postavljenih bo 20 kamer za produkcijo mednarodnega TV-signala in štiri dodatne za slovenske gledalce), pripravljajo vznemirljivo zvočno in vizualno kuliso, igro luči ob letalnici in na njej. A nemogoče bo odpraviti vrzel, ker bo manjkala množica gledalcev. Tega se zaveda tudi vodja tekmovanja Jelko Gros: "Za gledalce pred TV-zasloni letošnja Planica niti ne bo toliko drugačna, za nas, organizatorje, pa vsekakor bo. Navijači so bili poleg letalcev tisti, zaradi katerih so ti šle dlake pokonci. Saj veste, tisti občutek leta 2016, ko je ob uspehih Petra Prevca in Robija Kranjca 30 tisoč ljudi pelo slovensko himno. No, tega žal tokrat ne bo."

Milijon evrov izgube že na začetku
Zahteva Mednarodne smučarske zveze, da bo tekmovanje potekalo pod žarometi (zvečer je TV-gledanost športnih dogodkov seveda večja), pomeni še dodatno finančno breme. "Govorimo o znesku, ki predstavlja približno 20 odstotkov odhodkov letošnje prireditve. S partnerji smo prišli do rešitve in bomo imeli ločeno osvetlitev zaletišča in hrbtišča. Gre za dva različna sistema osvetlitve, kar pa pomeni največji posamični strošek. To prvenstvo bo zagotovo prineslo rdeče številke, manjkala bo predvsem več kot tretjina prihodkov od prodanih vstopnic. Že tako je milijon evrov izgube zaradi odpovedi marčevske tekme, izgubo bomo dodatno šteli v sto tisoč evrih. To tudi pomeni, da izgube od prej ne moremo sanirati. Prav mirnega spanca v zadnjih mesecih res nimamo," je zaskrbljen Tomaž Šušteršič.

Upajo na pomoč države
Šušteršič upa na pomoč države: "Upali smo, da bomo v PKP6 dobili pomoč, vsaj v smislu najema infrastrukture, ki je vendarle državna. Upam, da to vključuje paket PKP6, interpretacije so različne. Res upamo, da bo država pomagala organizatorjem velikih športnih prireditev, ki promovirajo Slovenijo v svetu." Mimogrede: razsvetljavo z zaletišča bodo po prvenstvu prestavili na sosednji skakalnici, razsvetljava od odskoka naprej pa je nameščena le začasno. "Bloudkova velikanka je sicer že zdaj pod žarometi, a zaletni del ni bil primerno osvetljen. Del razsvetljave se bo z velikanke preselil tudi na 80-m skakalnico. Vse to je potrebno zaradi svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2023."

Naravni sneg bo dobrodošel
Planiška letalnica že dobiva končno podobo, sledijo le še mikronastavitve. Prireditelji so bili na začetku novembra ob toplem vremenu še zelo zaskrbljeni, vendar je pravočasno pritisnil mraz: "Zdaj je idealno vreme, ponoči lahko izdelujemo sneg, čez dan pa je ravno prav toplo, da sneg postane vlažen in ga lahko potiskamo navzgor po letalnici. Če bi bilo zelo mrzlo, bi bil sneg suh in se ga toliko manj porine navzgor. Vseeno bi se razveselili tudi naravnega snega, saj bi navlažil umetnega, tako da bi bilo moje delo lažje. Pa še lepa kulisa bi bila," je v izteku letalnice razlagal Jure Fenz, voznik teptalnega stroja, ki od leta 2008 skrbi za pripravo planiških skakalnic.

Nič misliti, samo 'tiščati'
V teh dneh s teptalcem, ki mora biti nenehno pripet na jeklenico, naredi 60 kilometrov dnevno. "Mrcina", ki je bila ob nakupu vredna skoraj pol milijona evrov (in je zaradi zahtevnega terena in strmine, ki doseže 35 stopinj, že precej izrabljena), v dnevih polne obremenitve porabi od 500 do 600 litrov nafte na dan. To pomeni dve polnjenji goriva ali celo tri dnevno. Medtem ko nas zunaj zebe ‒ ob 9.30 je iztek letalnice še v senci okoliških gora, je Jure Fenz v svojem stroju kar v kratkih rokavih: "Da se pripravim na morje," se pošali in v takšnem tonu odgovori tudi na vprašanje, kako zdrži, ko se neštetokrat pelje gor in dol. "Ne smeš nič misliti, ampak samo 'tiščati', sicer bi se ti zmešalo."

"Preživelo" 60 odstotkov shranjenega snega
Zelo prav je planiškim delavcem prišel tudi sneg, ki so ga (na ogromnem kupu sredi izteka letalnice) pod lesnimi sekanci shranili po lanski zimi. Obdržalo se ga je 60 odstotkov, ocenjuje vodja tekmovanja (in vodja Nordijskega centra Planica) Jelko Gros. "Umetni sneg se ravno prav vmeša z njim, kot nekakšno lepilo. Voznik teptalnika potem sneg lažje potisne navzgor." Snega (naravnega in tehničnega) je dovolj, tako da k sreči odpade najdražji scenarij, da bi ga v Planico vozili s Pokljuke. "Pripravili bomo še 140-metrsko skakalnico, ker skakalci k nam pripotujejo iz Rusije (Nižni Tagil bo 5. in 6. decembra gostil tekmi svetovnega pokala) in bi radi še malo potrenirali," pravi Gros.

Topovi na vrhu obratujejo le do 10 dni na sezono
Medtem poiščemo vodjo zasneževanja Miho Mezika, ki nas s svojo ekipo (dva morata tudi ponoči paziti, da zasneževanje poteka brez težav in odpraviti morebitne napake) čaka na vrhu hrbtišča letalnice, pri odskočni mizi. Pot do tja vodi prek nešteto stopnic ob robu naprave, a se je splačalo narediti več kot sto višinskih metrov, saj smo iz mrzle luknje hitro prišli v toplejše okolje. "Inverzija je tu stalnica. Zadnje dni smo lahko ponoči vendarle izdelovali sneg. Takšne razmere moramo izkoristiti, saj je le 5‒10 dni na sezono takšnih, da lahko tukaj obratujejo snežni topovi. Če zgoraj ne naredimo dovolj snega, ga mora teptalni stroj nariniti od spodaj, kar ni poceni."

Proizvodnja snega po sistemu "just in time"
Priprava letalnice na začetku sezone se razlikuje od priprave v tradicionalnem marčevskem terminu. Jelko Gros: "Predvsem je nervoza precej večja. O snegu lahko začneš razmišljati šele zadnjih 10 dni pred tekmo. Običajno naredimo ves sneg do konca januarja, potem pa samo gledamo, koliko ga moramo odmakniti. Letos je ravno nasprotno, narediti ga moramo v pravem trenutku. Za zdaj smo mirni, vreme je idealno, že kar kičasto. Na sosednji skakalnici, kjer zdajle trenirajo slovenski skakalci (med njimi tudi Domen Prevc), sploh ne vedo, kaj je veter. Naslednji nemir bo ob spremljanju 10-dnevne vremenske napovedi in morebitnih premikih front."

Tudi z vetrom v hrbet gre daleč
Ali bosta decembrski termin Planice in predvsem večerno dogajanje postregla s kakšnimi posebnimi vetrovnimi izzivi, je še težko reči. Marca je v dolini pod Poncami dopoldne pogosto vzgornjik, ki pa popoldne obrne smer, tako da imajo skakalci veter v hrbet. "Zadnje dni ni bilo niti veliko vetra v hrbet, ker smo imeli anticiklon. A spomnite se leta 2016, petkove popoldanske tekme. Peter Prevc je skočil 248,5 metra s telemarkom, kar pomeni, da je možno skočiti daleč," razloži Jelko Gros in še doda, da je bil v petek na letalnici geometer: "Zaletišče je že nastavljeno, potrebnih bo nekaj manjših popravkov. Hitrost skakalcev je več kot 100 km/h in če je le ena grbina, visoka dva milimetra, lahko smučka začne vibrirati. Ko skakalec odskoči, mu to lahko razbija blazino pod smučmi."