Moderno gladiatorstvo, vse hitrejše proge (veliko jih na nekaterih predelih omogoča hitrost več kot 140 km/h), "pritisk" medijev, denarne nagrade in spektakel - vse to je tisto, kar privablja množice gledalcev, da si v živo ali prek televizorja ogledajo neposredne prenose najbolj atraktivne discipline alpskega smučanja. A organizatorji svetovnega pokala se morajo vprašati: "Za kakšno ceno?"

Svet športa je v četrtek pretresel padec Švicarja Daniela Albrechta, ki je v Kitzbühlu grdo padel in se huje poškodoval. Po zadnjih podatkih je 25-letni tekmovalec še vedno v umetni komi.

Albrecht padel na ciljnem skoku Kitzbühla
Nesrečni Švicar je preletel približno 100 metrov in z vso silo treščil na hrbet. Nepremično je obležal pred ciljno črto, po hitri prvi pomoči pa so ga 22 minut pozneje s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Innsbrucku, kjer ga ohranjajo v umetni komi. Imel naj bi krvavitve v možganih, poškodovana pa ima tudi pljuča.

Ista proga, isti skok, ista posledica ...
Lani je na istem mestu padel Scott Macartney. Takrat je bil skok še težji, saj so ga pred letošnjimi tekmami "naredili lažjega". Američan je lani le nekaj dni po svojem 30. rojstnem dnevu na istem prizorišču in ob istem ciljnem skoku grdo padel. Tudi on je bil nekaj časa v umetni komi. Na presenečenje zdravnikov je njegovo okrevanje potekalo zelo hitro, saj se je le nekaj mesecev po nesreči vrnil v svetovni pokal in že osvajal točke.

Najvišji davek brutalne sezone Lanzingerju
Lanska sezona je bila na sploh polna nesreč. Najslabše jo je odnesel Avstrijec Matthias Lanzinger. 28-letnik je lani na eni od lažjih smukaških prog v Kvitfjellu na Norveškem trčil ob vrata, nato pa ga je tako nesrečno obrnilo, da si je poškodoval koleno. Pozneje so mu morali zdravniki celo amputirati nogo pod kolenom.

Svindal hitro končal sezono
Iz sezone 2007/2008 omenimo le še dogodek z začetka sezone, ko se je v Beaver Creeku huje poškodoval najboljši smučar sezone poprej - Aksel Lund Svindal. Norvežan je račune s progo Ptic roparic poravnal letos, ko je na istem prizorišču dobil tako smuk kot superveleslalom.

Herminator simbol za srečno zgodbo
Eno bolj srečnih zgodb predstavlja Avstrijec Hermann Maier. Herminator je bil leta 1998 na vrhuncu svoje moči. 13. februarja je bil na smukaški tekmi glavni favorit. Kmalu po štartu je na enega izmed zavojev prišel s preveliko hitrostjo, sledil pa je spektakularen padec, v katerem se na srečo ni poškodoval. Zgodba je imela pravljični konec, saj je tri dni pozneje postal olimpijski prvak v superveleslalomu, še tri dni pozneje pa v veleslalomu.

Najprej grdo padel, dan pozneje peti
Če smo videopregled začeli v Kitzbühlu, ga tam tudi končajmo. Italijan Pietro Vitalini je 13. 1. 1995 na poševnem smuku grdo in prav tako spektakularno padel. Dan pozneje se je vrnil na isto prizorišče in na drugem smuku osvojil izjemno peto mesto.

Smrt Ulrike Maier
O varnosti na tekmovanjih se je vedno veliko govorilo, ko so se na smučiščih dogajale velike katastrofe. Spomnimo se le 29. 1. 1994, ko je v Garmisch-Partenkirchnu umrla Ulrike Maier. 26-letna Avstrijka je padla pri hitrosti 120 kilometrov na uro. Usoden je bil udarec v glavo. Zgodba je še bolj tragična zato, ker je dvakratna svetovna prvakinja v superveleslalomu le nekaj tednov pred nesrečo napovedala, da bo po koncu tiste sezone končala kariero.

Če malo pobrskamo po spominu, lahko ugotovimo, da so padci in nesreče sestavni del tega športa od samega začetka. Spomnimo se le Bojana Križaja in (spet) padca v Kitzbühlu. A razvoj športne opreme je šel dalje, kar pa ne moremo vedno trditi za varnost ob progi, o čemer priča predvsem vse večje število nesreč v zadnjih letih. In spet se lahko vprašamo: "Za kakšno ceno?"

S. J.