Rogla bo v prvih dveh dneh marca namesto Kitajske gostila svetovno prvenstvo v deskanju na snegu. Danes se bodo deskarji in deskarke (z zvezdnico Ester Ledecko) merili za medalje v paralelnem veleslalomu (prenos po 13.45 na TV SLO 2), v torek pa v paralelnem slalomu (prenos po 14.30). Od Slovencev bodo na najvišja mesta ciljali Tim Mastnak, Rok Marguč in Žan Košir. Vsi že imajo medaljo s SP-ja. Pogovarjali smo se z Žanom Koširjem. 36-letni Tržičan ima že ogromno izkušenj z največjih tekmovanj. Na SP-jih je prvič tekmoval leta 2005 v Whistlerju, ko je bil v slovenski reprezentanci še Dejan Košir. Kako je pripravljen na vrhunec sezone, kaj vse se mora sestaviti za uspeh in kakšne podobnosti vidi med deskanjem in tenisom, ki ga za rekreativca igra zelo dobro, preberite v intervjuju.

Na prizorišče svetovnega prvenstva ste prišli v zadnjem trenutku, zadnjih nekaj treningov ste naredili v Kranjski Gori. Verjetno vseeno dovolj poznate progo na Jasi, da ne boste imeli težav s prilagajanjem, kajne?
Do tedaj, ko so progo zaprli, sem na Rogli maksimalno izkoristil razmere in tam od zadnje tekme naredil devet treningov. Želim se ogniti vsemu vrvežu na Rogli in si spočiti glavo. Odločil sem se, da zadnjih nekaj treningov naredim sam v Kranjski Gori. Nočem se obremenjevati s konkurenco, ker se to potem nehote plete po glavi.

Ste tekmovalec, ki mora imeti svoj mir pred veliko tekmo in vas nihče ne sme zmotiti? Izklopite telefon na dan tekme?
Odvisno. Pomembnejše kot je tekmovanje, bolj se odklopim, sploh kadar gre za olimpijske igre. Takrat nisem niti na spletu niti na telefonu. Zamotim se s svojimi nanizankami in knjigami. Sem skratka v svojem svetu. Na tekmah svetovnega pokala se odklopim zadnji dan. Naučil sem se, kako to gre. Ni nujno, da sem en teden v fokusu, da tekmujem na eni tekmi.

Vam je to toplo pomladansko vreme, ki je vladalo v zadnjih dneh, povzročalo kaj težav?
Pri 20 stopinjah se možgani res že malo polenijo, vse je bolj "v izi". Težko se potem odtrgaš z verige. Misli lahko hitro odtavajo stran od glavne naloge, ki jo imam.

Je za vas pritisk, če mediji pred domačim svetovnim prvenstvom omenjamo medaljo, ki bi jo lahko osvojili Slovenci?
Odvisno, v kakšni formi si. Najslabše je biti v slabi formi in sanjati o medalji, po drugi strani pa se tudi zavedaš, da moraš medijem govoriti o medalji, sicer te nihče ne povoha. Več kot je negotovosti, večji je pritisk. Če bodo pogoji na tekmi podobni kot na treningu, sem lahko miren. Kot na maturi: če si se vse naučil, ne boš živčen. Tako sem vedno deloval. Vedno sem naredil vse, kar sem lahko. Drugače je v zraku sto vprašanj in pomislekov, kakšna je deska, kakšno linijo izbrati, kako se lotiti tekme ... Če ti na koncu še novinarji rečejo: saj si vendar dovolj izkušen in dovolj dober, medalja je samoumevna, sam pri sebi pa veš, da ni tako, je to lahko dodaten pritisk.

Ste naredili vse, da greste lahko mirno na svetovno prvenstvo?
Zdajle (pogovarjali smo se v petek) ste me našli ravno v trenutku, ko je za menoj dober trening. In res sem v tem trenutku miren. Koliko časa bo to trajalo, ne vem, ampak verjamem, da bo do ponedeljka (smeh).

Kaj je ključno, da veste, da ste dobro pripravljeni, sploh ker ste bili na zadnjih treningih sami, brez primerjave?
No, zadnji trening sem oddelal sam, prej sem bil skupaj z drugimi. Kdaj vem, da sem v formi? Kadar me ne vrže iz tira, če delam napake. Vedno potrebujem nekaj dobrih zavojev, da začutim pravi telesni položaj, da začutim svoje telo in svojo opremo. Veliko je odvisno tudi od podlage.

Prejšnji teden je bilo zelo toplo, zdaj se je vendarle ohladilo. Bodo razmere na Rogli dobre za tekmovanje?
Pri deskanju podlaga nikoli ni dobra, saj na isti progi tekmujejo ženske in moški. Proga nikoli ni enaka kot na ogledu. Seveda so količki na istem mestu, ampak ‒ ne veš, kje je kakšna luknja, na Rogli sta tudi dva prehoda, kjer ne veš, kaj te čaka. Lahko, da izbereš napačno linijo. Zagotovo bo podlaga igrala veliko vlogo, ampak ‒ v našem športu ne smeš stremeti k čisti perfekciji, ker na tekmovanjih nikoli ni avtoceste kot na treningu, vedno je slabše. Jaz si ne naredim načrta in finalne vizualizacije, dokler nimam za seboj ogleda in dokler ne pogledam, kje imajo ženske težave. Je pa ena prednost našega tekmovanja: ko se kvalificiraš v izločilne boje, lahko iz vožnje v vožnjo študiraš progo. Veš, kje so luknje. Kot kakšen daljši teniški dvoboj, kjer se lahko dvigneš med samo tekmo. Lahko si šele 16. v kvalifikacijah, pa na koncu zmagaš. Ker si se skozi kvalifikacije in izločilne boje nekaj naučil.

V kvalifikacijah je pravzaprav še največ negotovosti ...
Drži. Dovolj moraš tvegati, da prideš v izločilne boje, a spet ne preveč, sicer ostaneš brez uvrstitve. Veliko je taktike. Šest popolnih voženj ti v nobenem primeru ne bo uspelo odpeljati. Ko sem spremljal paralelno tekmo SP-ja v alpskem smučanju, je bilo veliko kritik na progo, ampak ‒ zmagal je še vedno tisti, ki je vse luknje dobro oddelal in najmanj izgubljal.

Kako zelo bo pomemben material oziroma izbira prave maže?
Zgornji del veleslaloma na Rogli je tako položen, da je mogoče pridobiti tudi sekundo, če imaš bolje namazano od konkurence. Seveda zaupamo svojim serviserjem, nismo pa tako kot tekači in biatlonci, da bi vlagali velike denarje v servis. Lahko se naredijo velike razlike, če bo kakšni ekipi uspelo bolje pripraviti desko. Če ti deska v tistem zgornjem delu bolje leti od preostalih, skoraj ni možnosti, da bi izgubil dvoboj. Za kakšno desko se odločiti, pa je seveda odvisno od vsakega posameznika, nekatere so boljše za vožnjo neposredno v količek, druga je boljša za vožnjo po luknjah.

Sorodna novica Deskarji po medaljo, velik izziv čaka tudi prireditelje

Ste že kdaj menjali desko med tekmovanjem?
Nisem. V izločilnih bojih še ne, Težko je imeti toliko poguma in po kvalifikacijah zamenjati desko. Tega si nisem upal nikoli narediti. A če prideš komaj v izločilne boje, je morda dobro tvegati z menjavo deske. V kvalifikacijah sem že menjal med obema vožnjama, kadar sem prvo vožnjo odpeljal slabše, v izločilnih bojih pa ne. Vedno imam sicer pripravljenih več kombinacij. Tu je vedno nekaj negotovosti. Z določeno opremo sem hitrejši, a manj zanesljiv. Nagibam se k temu, da bom v kvalifikacijah svetovnega prvenstva deskal z desko, ki je zanesljivejša, da ne bi bilo usodne napake. Če bo v izločilnih bojih mehko in veliko lukenj, bi potem lahko desko zamenjal. Neugodno je, ker si navajen na neko desko, ti občutki pri menjavi so takšni, kot bi ti na zobu nekdo slabo naredil plombo. Čutiš razliko in to te moti. Zelo si ranljiv v ravnotežju in pri vhodu v zavoj. Vsaka trdota deske, tudi če je radij isti, pomeni njen drugačen odziv.

S katero desko ste trenirali nazadnje v Kranjski Gori?
Danes (v petek) sem treniral slalom z desko, s katero bom šel tudi na tekmo in se mi zdi, da je prava, čeprav z njo še nisem tekmoval. Je zelo hitra in tudi zanesljiva.

Po 21 mesecih ste bili decembra v Carezzi spet na zmagovalnem odru tekme svetovnega pokala. Ste bili že zelo lačni uspeha, stopničk?
Težko se je motivirati in trenirati, da si na koncu 16. Vidim, da si tako zelo želim priti nazaj med najboljše, da bi res naredil vse za to. To me dela zadovoljnega. Dejstvo je, da prej nisem mogel normalno trenirati, ker sem imel toliko bolečin. Letos je prva sezona, ko v hrbtu nimam bolečin. Od leta 2015 do lanske sezone sem malo treniral. Zdaj sem spet toliko napredoval, toliko več treniral. S trenerjem sva bolje razporedila snežne treninge, tako da se lahko vmes spočijem. V bistvu se počasi vračam v najboljša leta, kar se morda sliši smešno. Upam, da ne bo kakšne poškodbe, ker vseeno tempiram formo na naslednjo sezono, ki bo olimpijska.

V tem času, ko sem bil odsoten zaradi poškodb, se je malce zamenjala oprema, nisem se še toliko prilagodil. Zato mi malo manjka konstantnosti. Letos sem se odločil, kakšno opremo bom imel naslednje leto, hočem jo čim bolje osvojiti, da vidim, kje so meje, kaj si lahko dovolim. Pri deskanju je tako, da lahko vedno pelješ tudi hitreje, ampak potem delaš napake.

Ste odličen rekreativni igralec tenisa, vsako leto organizirate turnir, kamor pridejo boljši slovenski rekreativci. Nekoč sta imela skupnega kondicijskega trenerja s tenisačem Blažem Kavčičem. Vidite kakšne podobnosti med tenisom in deskanjem?
Nekaj podobnosti je. Zame je tenis mentalno najtežji šport. Na drugi strani je nasprotnik in roka se ti v ključnih trenutkih ne sme zatresti. Podobno je pri deskanju. Navijam za Federerja, čeprav je moj slog bolj podoben Nadalovemu. Nisem navijač Đokovića, vemo pa, zakaj zmaguje. Zaradi psihične priprave. Tudi kadar zaostaja 15:40, na koncu dobi igro. Tudi pri deskanju gre v veliki meri za to, kdo bo mentalno zdržal, kdo bo tvegal ravno prav. Se pa seveda vse zgodi že v 30 sekundah.

Rekreativno se ukvarjam z veliko športi!
Povsod poskušam potegniti nekaj pozitivnega. Ključno je, da če hočeš pokazati največ, moraš iti na polno. Ni taktiziranja, da bi rekel: danes bo bolj "v izi". Moraš iz sebe. Decembra je bila v Carezzi, kjer sem bil na stopničkah, najtežja tekma sezone, po strmini in podlagi. Vrgel sem se dol brezkompromisno, tudi če se poškodujem. Čim preveč razmišljaš, je konec. Moraš se izstreliti, moraš iti v zavoj, kot da boš odpulil. Tako kot mora tenisač, ko žogico vrže v zrak pri servisu, verjeti, da bo ujel tajming in se bo vse poklopilo.

V mladosti ste bili v Tržiču veliko skupaj s smučarji, tudi z Matijo Grašičem, zdajšnjim trenerjem smučarke Mete Hrovat. Kako se spominjate tega obdobja?
Ko sem odraščal, je bilo smučanje v Tržiču še zelo močno. Kondicijo sem pod vodstvom Janija Hladnika in Romana Rozmana treniral skupaj z Rokom Perkom, Janezom Jazbecem, Matijem Grašičem, Gašperjem Markičem ... Ti fantje so bili odlični smučarji, h kondicijskim treningom so me radi vzeli, bil sem med močnejšimi. Trenirali smo trdo, imeli smo na primer tekaške intervale 8 x 1000 metrov. To moraš zdržati v glavi, moraš biti tekmovalen.

Radi spremljate alpsko smučanje?
Seveda, saj je kar precejšnja podobnost med obema panogama, tudi v pristopih k treningu. Žal se poslavlja moj smučarski idol Ted Ligety. Imel je linijo zavoja, ki je pri deskanju še mogoča. Ti fantje, ki so zdaj v vrhu, gredo še bolj direktno, kar je pri deskanju preveč tvegano. Imamo toliko lukenj, da se s takšnim vhodom v zavoj ne izide.