Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mož brez krivde je film o trpljenju izgube zaradi azbestne bolezni. V oddaji sta naša gosta režiser Ivan Gergolet in igralec Branko Završan. Pričakujemo vas v S-prehodih. .
Roman Fojba, prelomno delo našega časa, zagrize v perečo, prevečkrat zamolčano zgodovinsko tematiko. Z nami v oddaji avtor romana Fojba Marij Čuk. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Pustni čas nas vodi iz zime v pomlad. O letošnji izvedbi se bomo pogovarjali s predsednikoma društev pustnih sprevodov. V studiu Joško Terpin društva Karnival in Igor Malalan Kraškega pusta. Pričakujemo vas v S-prehodih!
V tržaško tradicijo spada tudi navdihovanje nad gorami in vršaci. Kako se s Krasa hrepeneče oziraš k Julijcem in zaznavaš njihov vonj, je pisal že Julius Kugy. Z nami bo alpinist, filozof in religiolog dr. Ivan Škamperle. Bodite v naši družbi.
Ivan Sancin - Gianni je v svoji avtobiografiji Življenje v operi predstavil pol stoletja dolgo ljubezen do glasbe. O tem v oddaji s hčerko Valentino Sancin in urednikom publikacije Borisom Pangercem.
Komuniciranje preko umetniškega ustvarjanja je podedovana lastnost in potreba. V oddaji bosta z nami oče in sin, slikarja, Roberto in David Faganel. Pričakujemo vas v S-prehodih.
Z nami je dr. Elena Cerkvenič Grill, tržaška Slovenka, ki skrbi za širjenje in poznavanje slovenskega jezika in slovenske kulture v Trstu in v Goric. Z različnimi projekti se zavzema za to, da italijanski del Trsta spozna slovensko literaturo. Priredila je že vrsto dvojezičnih slovensko-italijanskih srečanj. V sodelovanju z intelektualci in študenti iz Slovenije in iz Trsta se prizadeva tudi za poimenovanju ulic, trgov, zelenic v Trstu po uglednih Slovenkah. Dr. Elena Cerkvenič Grill je profesorica in pesnica, je most med dvema kulturama in nepogrešljiva ustvarjalka tržaškega kulturnega miljeja.
O jezikovni skupini ljudi se ne da govoriti brez ljudi, ki ta jezik govorijo, in tako se ne da govoriti o ljudstvu, etnični skupini, narodu ali naciji, ne da bi omenili jezika, ki ga govorijo. Jezik je v veliki večini igral pomembno vlogo pri oblikovanju skupne identitete in velikokrat se je oblikovanje knjižnega jezika pojavilo prej kot nastanek oblikovanje naroda ali nacije. Kako zapletena so ta razmerja pripoveduje knjiga Jeziki in ljudstva Evrope dr. Klemena Jelinčiča Boete, ki je naš gost.
Pred šestimi leti so na Filozofski fakulteti na Reki odprli lektorat slovenskega jezika. Že od začetkov predavanj je bilo med študenti oddelka za kroatistiko veliko zanimanja, dober odziv beležijo tudi v letošnjem študijskem letu. Najmlajši lektorat slovenskega jezika na Hrvaškem je nastal tudi zaradi prizadevanj pripadnikov slovenske skupnosti iz teh krajev. Slovenščina je obvezni izbirni predmet za študente hrvaškega jezika in književnosti ter južnoslovanskih filologij ter izbirni tečaj za študente drugih študijskih smeri Univerze na Reki. Z nami je njihov profesor, dr. Klemen Lah.
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel je že 70 let pomemben akter v kulturnem dogajanju na Goriškem in ne samo. V njem deluje glasbena šola in je pobudnik uspešnih koncertnih prireditev.Z nami sta ravnateljica šole Alessandra Schettino in predsednica šole Franca Padovan.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.
Z nami sta predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. S Ksenijo Dobrila in Walterjem Bandeljem o izzivih naših rojakov v novem letu. Bodite z nami.
Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ustanovljen leta 1972 v Bazovici pri Trstu, je pomemben kulturni element slovenske skupnosti v Italiji. Ob 50. obletnici delovanja se bomo v oddaji posvetili spoznavanju vloge in pomena zbora z zborovodkinjo Pijo Cah in predsednico Rado Zergol.
Roman Pahor, narodno zaveden Slovenec, je svoj upor proti raznarodovalni politiki fašizma drago plačal. Njegova življenjska zgodba je zbrana v knjigi Za vse, ne zase. V oddaji vam ga bomo predstavili z vnukom in avtorjem knjige Petrom Verčem.
Z nami je zdaj že nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, čigar dolgoletna prizadevanja za sožitje narodov in narodnih manjšin so vidno obeležili tudi v Italiji. Borut Pahor je dobitnik mednarodne nagrade Alcide de Gasperi - Graditelji Evrope. V preteklosti sta to priznanje med drugimi prejela Helmuth Kohl in Vaclav Havel. Delo v desetih letih predsedovanja s posebnim ozirom na opravljena spravna srečanja ob krajih spomina skupaj s predsednikom Sergiom Mattarello ter za doprinos pri postopku vračanja Narodnega doma v Trstu v roke slovenske narodne skupnosti je bogata zapuščina Boruta Pahorja. V pogovoru nam bo v luči ključnosti čezmejnega dialoga zaupal nekaj sklepnih misli.
Z nami je dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete, avtor prve celostne monografije slovenskih manjšin v sosednjih državah. Delo je plod večletnih raziskovanj geografskih vidikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem ter Hrvaškem. Veda geografija, v okviru katere je delo nastajalo, sicer ne velja za primarno ali temeljno disciplino v okviru etničnih študij, vendar dr. Zupančič dokazuje, da je zaradi obravnave prostorskega vidika nujna. V šolskih kurikulih in tudi v javnem diskurzu je geografski vidik kategorije »naroda« redko prisoten in zato nekako obroben; lahko bi dejali, da za geografski okus deluje nekako eksotično. O manjšinah pač ni le ene resnice, pravi avtor.
Že več kot 25 let skrbi Slovensko kulturno središče Planika s sedežem v Ukvah za slovenščino v Kanalski dolini. Kakšna so pričakovanja, povezana z nedavno napovedjo, da je dobil projekt pouka v Kanalski dolini v treh jezikih, italijanščini, nemščini in slovenščini zeleno luč iz Rima, nam bosta povedala današnja gosta predsednica društva dr. Nataša Gliha Komac in podpredsednik Rudi Bartaloth.
Pomen kolesarskih stez ni samo bogatenje turistične ponudbe teritorija, ampak predvsem ozaveščanje o naravi in posledicah onesnaževanja. Ob ustanovitvi nove kolesarske poti na Krasu, Poti Burje, smo se v tematiko poglobili s predsednikom skupine LAS Kras Davidom Pizzigo in Joškom Sirkom, predsednikom društva A'Mare in bici.
Skupna vaška lastnina in skupno upravljanje naravnih virov sta navadi, ki segata daleč v zgodovino. Pravice staroselcev do skupne lastnine so deležne poskusov zatiranja in celo izbrisa. O dolgoletni bitki za pravice teh se bomo pogovarjali s Karlom Grgičem, koordinatorjem Agrarne skupnosti jusov-srenj tržaške pokrajine in Vojkom Kocjančičem, avtorjem knjige Poznane neznanke. Srenje-jusi-komunele.
V oddaji se bomo ozirali čez našo severno meje h koroškim Slovencem v Celovcu in okolici. Krščanska kulturna zveza velja za osrednjo kulturno organizacijo koroških Slovencev s sedežem v Mohorjevi hiši v Celovcu. Lahko rečemo, da se je kulturno življenje tamkajšnjih rojakov začelo oblikovati že kmalu po revolucionarnem letu 1848, uradno pa teče že 115. leto delovanja Krščanske kulturne zveze, ki se danes ponaša tudi z bogatim publicističnim področjem, med njimi so tudi obsežne glasbene publikacije. Letošnje leto je posebno, saj obeležujejo štirideset let kulturne izmenjave med Koroško in Primorsko.
Neveljaven email naslov