Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ameriški napad na Irak je odprl pandorino skrinjico, ki v zadnjih 14-tih letih povzroča sunitsko-šiitsko generirane katastrofe v Iraku, Siriji in Jemnu. O tem govori docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Primož Šterbenc, avtor več znanstvenih monografij, med drugim "Šiiti: geneza, doktrina in zgodovina odnosov s suniti". V oddaji tudi o odločilnem rivalstvu med Saudsko Arabijo in Iranom, ki onemogoča ustavitev vojn v Siriji, Iraku in Jemnu. Govora je tudi o Libiji, ki je vse od zrušitve Gadafijevega režima fragmentirana in ji grozi nevarnost razpada. Zaradi odsotnosti skupne libijske oblasti, se je dežela spremenila v odskočno desko za prehode Afričanov v Italijo. V zadnjem času je izraelsko-palestinski spor v veliki meri pozabljen, čeprav predstavlja najpomembnejši vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Z gostom se je pogovarjal Fabio Gergolet.
V središču je Glasbena matico in odprta vprašanja slovenskega glasbenega šolstva v Italiji. Na občnem zboru te pomembne slovenske ustanove so izvolili novo vodstvo. Gost v studiu je njen ravnatelj Bogdan Kralj, ki za funkcijo odgovarja od leta 1992. V ospredju pogovora so življenjski utrip glasbene ustanove, ki jo v treh pokrajinah obiskuje 600 gojencev, finančne številke, nastajajoči pravilnik dodeljevanja prispevkov z zaščitnega zakona ter neuresničeni člen le-tega o slovenski sekciji na tržaškem konservatoriju, pa tudi vprašanje dodeljevanja prostorov glasbeni ustanovi goriškega Trgovskega in tržaškega Narodnega doma ter pomen 40-letnice delovanja Glasbene matice na Videmskem.
Tema sta dejavnost in poslanstvo fundacije oglejske bazilike. Gost v studiu je umetnostni zgodovinar Saša Quinzi, ki je od meseca januarja član upravnega odbora ustanove, ki jo je v začetku stoletja ustanovil goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej. Njeno primarno poslanstvo sta ohranjanje in valorizacija zakladov tega starokrščanskega bisera, ki je znan po mozaikih, pa tudi freskah v apsidi in kripti. Govora je tudi o tem, kako fundacija sobiva z ustanovami, ki so odgovorne za rimski del Ogleja in delujejo pod okriljem države in dežele, medtem ko je fundacija nadškofijska ustanova. Posebna pozornost je namenjena tudi odnosu slovenskega sveta do tega duhovnega žarišča za širši srednjeevropski prostor, od matične stroke do prisotnosti Ogleja v zavesti slovenskih ljudi.
Gostja oddaje je predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila. V ospredju pogovora je vzpostavitev Centralnega urada za slovenski jezik, novega organa, ki bo v pomoč javni upravi in njenim krajevnim izpostavam pri uporabi slovenščine. Gostja je natančneje pojasnila pooblastila urada in uokvirila njegovo delovanje tudi v odnosu do občin in medobčinskih unij. Drugi del pogovora je posvečen vprašanju črkopisja in pravilnega zapisovanja slovenskih imen in priimkov v uradnih dokumentih in v podatkovnih bazah. Tudi pri tem Ksenija Dobrila pojasnjuje, zakaj prihaja do razlik pri postopkih uporabe sičnikov in šumnikov v različnih uradih.
Gosta v studiu sta predstavnika edinih dveh slovenskih društev v Kanalski dolini - predsednica Združenja don Mario Cernet Anna Wedam in podpredsednik Slovenskega Kulturnega Središča Planika Kanalske doline Rudi Bartaloth. Rdeča nit pogovora je slovenski jezik v "deželici pod Sv. Višarjami", zlasti poučevanje slovenščine na dolinskih šolah vseh vrst in stopenj. Gosta sta spregovorila tudi o skupnih pobudah - zadnja odmevnejša je bila pevska revija Koroška in Primorska pojeta – in o posebnostih obeh sredin, pa tudi o vrzeli, ki je zazijala ob smrti slovenskega duhovnika g. Dionisia Matevčiča. Pogovor se zaključi s pogledom v prihodnost, na možnosti ohranjanju slovenskega jezika v Kanalski dolini.
21. marec je v Italiji Dan spomina na nedolžne žrtve mafije. Tokrat smo se pogovarjali s Tanio Hmeljak, sodnico palermskega prizivnega sodišča in rojakinjo iz Sovodenj ob Soči, ki je leta 1993 izbrala Sicilijo za svojo poklicno destinacijo. Beti Tomsič se je v povezavi s Palermom z njo pogovarjala o fenomenu mafije, o tem kaj pomeni biti mafijec danes in o odnosu, ki ga ima država do kriminalnega pojava, ki je tako zelo vpet v italijanski in mednarodni vsakdan.
Gostja v studiu je literarna kritičarka in esejistka Tatjana Rojc. Redeča nit pogovora je obletnica rojstva pesnika Srečka Kosovela in bližajoči se svetovni dan poezije, ki ga obeležujemo 21. marca. Prof. Rojčeva se je v svojih knjigah in strokovnih člankih posvetila preučevanju Kosovelovega literarnega opusa in pred leti zbrala ter uredila Kosovelova neobjavljena pisma, ki so izšla v knjigi Dragi Srečko. Pismom je Rojčeva dodala tudi svojo študijo z naslovom Prelom dvajsetih let: Srečko Kosovel in njegovi sodobniki, ki je napisana v slovenščini in italijanščini. Študija prispeva k boljšemu razumevanju pisem in s tem Kosovela in njegovih dopisovalcev v širšem kontekstu zgodovinskega, kulturnega in literarnega dogajanja v Evropi v burnih dvajsetih letih prejšnjega stoletja.
V središču je vprašanje slovenskega zastopstva v rimskem parlamentu. Gre za večno temo, ki pa je bila v prejšnjih tednih še posebej v središču medijske pozornosti, potem ko je ustavno sodišče delno zavrnilo volilni zakon Italicum. Vprašanje olajšanega oziroma zagotovljenega zastopstva manjšine v Rimu je tako v okviru popravkov k volilnemu zakonu postalo spet aktualno. Gosta oddaje sta deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar. Izhodišče pogovora je nedavno priporočilo italijanskemu parlamentu in vladi o zagotovitvi olajšane izvolitve predstavnikov slovenske in furlanske manjšine, ki ga je skoraj soglasno sprejel deželni svet. Sogovornika sta predstavila tudi svoj pogled na možnost začrtanja uninominalnih okrožij, ki naj bi bila po južnotirolskem modelu oblikovana po meri. Gre za rešitev, ki jo predlagajo najpogosteje. Govora pa je tudi o vprašanju preštevanja, ki je razburilo slovensko in italijansko javnost. Z gostoma se je bo pogovarjal novinar Andrej Černic.
Majda Artač Sturman je besedna ustvarjalka, publicistka in kulturnica. Njeno zadnje literarno delo je knjiga Pravljice za Niko, pravljice za malo in veliko, ki je lansko jesen izšla pri Skladu Mitja Čuk ob njihovi 40. letnici ustanovitve. Avtorica svojo najnovejšo zbirko pravljic uspešno predstavlja po šolah, kjer skupaj z ilustratorko Dunjo Jogan prireja tudi likovne delavnice in delavnice kreativnega pisanja. Majda Artač Sturman v pogovoru z voditeljico Ines Škabar govori tudi o pisanju pesmi in proze ter o svojem bogatem pedagoškem delu na Liceju Franceta Prešerna v Trstu, kjer je kot mentorica več generacij dijakov spodbujala k literarnemu ustvarjanju.
V ospredju oddaje so pobude naših šol za spoznavanje evropskih institucij. O tem smo se pogovarjali s profesorico na tržaškem liceju Slomšek Maro Petaros. Pred kratkim je s skupino kolegov in dijakov obiskala Bruselj, Luksemburg in Strasbourg. Obisk je skupaj z njimi opravila tudi delegacija koroških Slovencev. Šlo je pravzaprav za natečaj, ki so se ga prvič udeležili skupaj slovenski manjšinski dijaki iz Italije in Avstrije, do katerega je prišlo na pobudo Urada za stike z Evropsko unijo v Ljubljani, ki ga vodi Klemen Žumer. S Petarosovo se je v studiu pogovarjal voditelj Erik Dolhar, režiserka oddaje je Luana Grilanc.
Gost je goriški javni in kulturni delavec, radijski in gledališki režiser ter publicist Janez Povše. V pogovoru z voditeljico Ines Škabar beseda teče o pomenu praznovanja Dneva slovenske kulture med Slovenci v Italiji in v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Povše predstavi tudi svojo pesniško zbirko z naslovom Pesmi ob poti in spregovori bogatem ustvarjalnem delu na gledališkem in dramskem področju.
Pust, točneje 50. kraški pust, je tema tokratnega pogovora. Gost voditeljice Beti Tomsič je predsednik odbora Kraškega pusta, Igor Malalan. Podorobneje je predstavili letošnji jubilejni pustni program, povedal je, kaj vse se obeta v soboto 25. februarja na Opčinah, koliko vozov in skupin bo in kdo sta kralj in kraljica letošnjega Kraškega pusta.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
V središču je dan spomina na žrtve holokavsta. 27. Januarja 1945 so pripadniki Rdeče armade osvobodili koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in tako svetu razgalili nečloveška grozodejstva nacističnega režima. O spominskem dnevu se novinar Andrej Černic pogovarja z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem. Gost je pod drobnogled vzel deportacijo Judov na Tržaškem, Goriškem in širše po Sloveniji. Kljub temu, da je na območju Slovenije živela manjša judovska skupnost, so odstotki deportacije njenih članov med največjimi v Evropi. Podbersič pa je spregovoril tudi o drugem vidiku, o katerem se v zadnjih letih vse bolj govori. Predstavil je slovenske pravičneže, to so tisti možje in žene – izrecno Nejudi, ki so kljub velikim tveganjem skrivali Jude po domovih ali jim pomagali pri pobegu. Tudi Slovenci imamo svoje pravičneže, ki jih je muzej holokavsta iz Jeruzalema Jad Vašem že priznal, ali take, ki so še v postopku priznavanja. Nekateri izmed njih so bili tudi Goričani.
V ospredje so postavili stanje slovenskega šolstva v Italiji. Gost oddaje, ki jo je vodil Ivan Bajc, je Igor Giacomini, ki je pred dobrimi tremi leti prevzel funkcijo na čelu Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino. V ospredju pogovora so cilji, ki jih je v zadnjem obdobju dosegel slovenski šolski urad in seveda izzivi, ki ga čakajo v naslednjem obdobju. Šolsko problematiko bo sicer slovenska manjšinska stvarnost poglobila na plenarnem zboru, ki ga je Giacomini sklical za konec meseca v Gorici. V oddaji je govor tudi o dvojezičnem šolstvu na Videmskem, o vpisih za novo šolsko leto, ki so stekli tudi za slovenske šole na spletni strani ministrstva, o vse večji prisotnosti neslovenskih otrok na slovenskih šolah v Italiji ter o stanju šolskih struktur.
Priznani kulturnik Marij Marver obeležuje častitljivi življenjski jubilej. Ob njegovi 80-letnici je izpostavil nekatera področja delovanja: pri založbi in reviji Mladika, Slovenski prosveti, Dragi in Društvu slovenskih izobražencev. Govori o slovenskem utripu današnjega časa na kulturnem in družbenem področju, o bralni kulturi, prisotnosti Slovencev v mestu Trst, odnosih s Koroško in zdomstvom, pa tudi nekoč tako prisotnem delu na etični pogon z idealizmom prvih povojnih generacij.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
V središču so aktualne teme ekonomije in gospodarstva na državni in na krajevni ravni. Gost oddaje, ki jo vodi novinar Andrej Černic, je ekonomist Mitja Stefancic, raziskovalec na področju ekonomskih in poslovnih ved. Najprej je govora o krizi italijanskega bančnega sistema, pri čemer je sienska banka Monte dei Paschi samo najbolj očiten tovrsten primer. Stefancic pojasnjuje vzroke in razloge za razvoj omenjene krize. V drugem delu pa se osredotoča na vprašanje, ki pobliže zanima tudi slovensko narodno skupnost. Govori o zadružnem bančništvu in o spremembah, ki ga čakajo po uveljavitvi reforme in ukrepih racionalizacije. V ospredju je seveda pogovor o razvoju poslovanja slovenskih bank. Stefancic odgovarja tudi na vprašanja o finančnem stanju goriškega finančnega holdinga KB 1909, ki je v teh dneh predstavil poslovne rezultate za leto 2015
V ospredju je 50-letnica izhajanja časopisa Dom. Gost v studiu je časnikar in glavni urednik kulturno-verskega štirinajstdnevnika Slovencev na Videmskem Ezio Gosgnach. V ospredju pogovora so začetki časopisa, ki je nastal kot medžupnijski bilten ter njegov razvoj do današnjih dni, ko je razširjen na celotnem območju videmske pokrajine ter povezan tudi s Posočjem. Govoa je tudi o vlogi beneških duhovnikov pri ohranjanju narodne zavesti in slovenskega jezika, pa tudi o pomenu narečja, današnjem življenjskem utripu slovenskih ljudi, ki živijo od Kanalske doline do Rezije in posebnostih tega predela našega zamejstva.
Duhovnik in repentabrski župnik, pa tudi vikar za slovenske vernike pri tržaški škofiji in openski dekan Anton Bedenčič, v tržaški Cerkvi svoje poslanstvo opravlja že več kot 40 let. Pred nekaj dnevi je bilo na Tabru praznično, saj se je vsa vaška in širša skupnost zahvalila župniku, ki je iz Ljubljane prišel na Tržaško v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je odtlej dejaven na različnih področjih verskega življenja pri nas. V pogovoru z novinarko Eriko Jazbar je prehodil opravljeno pot, spregovoril o delu z mladimi, o tem, kako se je vernost tudi v naših krajih spremenila, o razlikah med slovensko matično in zamejsko stvarnostjo, o svetem letu.
Neveljaven email naslov