Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srednješolca Mate Labritz, ki ga navdušuje gledališče, in obetavna glasbenica Štefi Dravetz, sta mlada upa porabskih Slovencev. V Ljubljano sta pospremila svojo nekdanjo učiteljico slovenščine Valentino Novak, zdaj zadolženo za pouk slovenskega jezika v Porabju. Skupaj so bili gostje pogovornega večera Sredi domovine, ki ga enkrat mesečno pripravijo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako se je Prekmurka, profesorica slovenščine, dramaturginja, lektorica in urednica znašala v Porabju? Kako jo dojemata njena nekdanja učenca? FOTO: Mateja Železnikar
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Avstrija še vedno ne izpolnjuje vseh svojih obveznosti do slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Zato so predstavniki osrednjih manjšinskih političnih organizacij ter Enotne liste pri odboru za peticije Evropska parlamenta vložili tudi peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic. Opozorili so na nerešena vprašanj glede dvojezičnega šolstva, sodstva, uporabe slovenščine na uradih in reforme zakona o narodnih skupnostih. S katerimi težavami se soočajo koroški Slovenci in kakšna prihodnost čaka manjšino, o tem v današnjem Studiu ob sedemnajstih.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je podelil najvišja priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture in med odlikovanimi je tudi koroški Slovenec Vinko Wieser.
Pokržnikov Luka Janka Messnerja je satirično besedilo, ki govori o enem pomembnejših obdobij zgodovine koroških Slovencev; boju za vidno dvojezičnost, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja sprožil buren odziv nasprotnikov in tako imenovani »Ortstafelsturm«.
Poljub z jezikom je naslov razstave, dr. Mojce Smolej in dr. Kozme Ahačiča, ki je prvič ponudila na ogled vse slovenske slovnice in slovarje. V obliki plakatov je zdaj na ogled na reški Filozofski fakulteti, kjer na oddelku za kroatistiko poteka tudi študij slovenščine. Pobudo za razstavo je dal prav lektor slovenščine na Reki dr. Klemen Lah. Skupaj pa sta jo organizirali reška in ljubljanska Filozofska fakulteta v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.
Slovenska prosvetna zveza iz Celovca je v v okviru letošnjih koroških kulturnih dni v Ljubljani predstavila nov portal slogled.at, na katerem so zbrane informacije o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. Ta je z 200 predstavami in 20 gledališkimi premierami na leto vsekakor pomembna za razvoj narodne skupnosti in krepitev njene jezikovne samozavesti. Ideja se je rodila na pisateljskem srečanju na Obirskem nad Železno kaplo, izzivov pa, kot pravi vodja projekta in podpredsednica zveze Julija Schellander Obid, ni bilo malo. Portal je namenjen tako gledališkemu občinstvu kot samim gledališčnikom vseh starosti; od najmlajših, ki na avstrijskem Koroškem začnejo že s 3 leti, mladinskih in odraslih skupin do profesionalnih gledaliških ustvarjalcev. Predsednik Slovenske prosvetne zveze MItja Rovšek pa opozarja, da inflacija viša stroške vzdrževanja in obnove kulturnih domov, zato bi rabili več finančne pomoči. Podpora, ki jo dobi zveza iz Avstrije in Slovenije ostaja nespremenjena in ne upošteva inflacije. Zaradi vse večjih stroškov obstaja nevarnost krnitve programov in razvoja, saj denarja ni dovolj za vse potrebe, pravi Rovšek.
Dokumentarni portret Franka Vecchieta, tržaškega slikarja, grafika, vsestranskega umetnika. Grafike najrazličnejših tehnik, risbe, kolaži, umetnikove knjige, mozaiki, instalacije v zaprtih prostorih in na prostem, poigravanja z najrazličnejšimi predmeti — baloni, papirnatimi rožami, razbitimi steklenicami, vrečami, polnimi smeti, soljo in morskimi naplavinami: vse to in še mnogo več je vpeto v igrivi ustvarjalni opus Franka Vecchieta, ki po umetnosti, stičišču raznih kultur, posega zato, da lahko z njo poseže v realno življenje. Dokumentarni portret nas pospremi skozi življenje umetnika, njegove karierne postojanke in ustvarjalne principe, ter predstavi zgodbo grafike, likovne umetnosti, ki je ravno v času Vecchietovega delovanja doživela svoj vrhunec. Realizacija Video-Pro, 2023.
Pri rojakih na avstrijskem Koroškem je te dni še posebej živahno. V Pliberku so se s praizvedbo plesno gledališke predstave V vsem sem nezmerna poklonili avstrijski literatki Christine Lavant. Idejni oče in režiser Zdravko Haderlap je zbral vrhunsko mednarodno zasedbo, v kateri je več slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.
V tokratnem Mikserju bo govor o pomanjkanju slovenskih občinskih jasli v tržaški občini. Gosta voditeljice Mairim Cheber bosta Nives Košuta in Matia Premolin, ki pereče vprašanje zelo dobro poznata in si skupaj s slovenskimi občinskimi svetniki in drugimi akterji prizadevata za dokončno rešitev. V prispevkih bosta spregovorila tudi ravnatelj Dijaškega doma Srečka Kosovela Gorazd Pučnik in nekdanji svetnik Občine Trst, odvetnik Peter Močnik. Režijo podpisuje Luana Grilanc, ekipo dopolnjujeta še urednika Jan Leopoli in Nataša Ferletič.
Gostja v studiu je mednarodna predavateljica in poslovni coach mag. Ireno Deželak. V oddaji, ki jo vodi Barbara Ferluga, je govor o uspešnem komuniciranju, čustveni intelligenci in PCM metodi.
Ob skorajšnjem kulturnem prazniku je gostja v studiu ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko. V pogovoru z voditeljico Mairim Cheber preleti dosežke v poldrugem letu zasedanja položaja, beseda pa teče tudi o priložnostih, ki jih prinaša EPK 2025.
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Zgodovina Višarij je zgodba o srečanju treh velikih civilizacij, ki so gradile Evropo: latinske, germanske in slovanske. To je kraj velike duhovnosti, ki je prestal preizkus časa, čeprav sta turizem in sodoben način pohodništva, ki se je razvil ob svetišču, močno spremenila način in namene obiska te čudovite točke s pogledom na Julijske Alpe. Zaradi svoje svetosti in zgodovine pa so Višarje kraj brez meja, stičišče različnih narodov in jezikov, ki tu sobivajo v miru in sozvočju. Dokumentarni film pripoveduje o zgodovini in razvoju svetišča in zaselka na Višarjah skozi pričevanja zgodovinarja, duhovnika in domačinov. Dvojnost svetega in posvetnega še krepi čar tega kraja, vezanega na tradicijo, ki ga izjemna slikovitost okolja uvršča med najbolj priljubljena svetišča in izletniške točke daleč naokrog.
Tržaška folklorna skupina Stu ledi je pred kratkim praznovala 50. obletnico delovanja. V studiu se o ljudskih plesih, narodnih nošah, nesnovni kulturni dediščini in popularizaciji folklornih plesov voditeljica Mairim Cheber pogovarja s člani TFS Stu ledi Bruno Manin, Marijanom Spetičem in Petrom Suhadolcem. Uredništvo Mairim Cheber, Jan Leopoli. Režija Luana Grilanc.
Decembrsko oddajo smo posvetili analizi izobraževalnih in kadrovskih potreb slovenskih organizacij v Italiji. Gostja prvega dela oddaje je bila raziskovalka Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI dr. Maja Mezgec. Ena od težav, s katero se soočajo slovenske organizacije v Italiji pa je tudi pomanjkanje kadrov z znanjem slovenskega jezika. O tem, o pogledu na naš jezik, kalkih in narečju pa je spregovoril jezikoslovec dr. Damjan Popič.
Gost v studiu je prejemnik Vesne za režijo na letošnjem Festivalu slovenskega filma Portorož Ivan Gergolet, režiser in scenarist celovečerca MOŽ BREZ KRIVDE – L'UOMO SENZA COLPA. V svojem prvem celovečercu Gergolet koplje globoko po človekovi naravi in nenazadnje morali, ko odpira vprašanje posledic azbesta. V filmu preizprašuje tudi gledalčevo stopnjo empatije; koliko sočutja si zasluži posameznik, ki se v življenju ni zmenil za nikogaršnjo bolečino? Voditeljica oddaje je Mairim Cheber, režijo podpisuje Jan Leopoli. Oddajo bogati še prispevek Pesmi devetih noči.
Tema oddaje je umetna inteligenca v vsakdanjem življenju; gosta v studiu sta Borut Svara, direktor tehnologije pri podjetju Aindo ter dr. Blaž Zupan, prof. na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Pri oddaji sodeluje skupina dijakov tržaških in goriških drugostopenjskih srednjih šol. Vodi Barbara Ferluga, uredništvo pa podpisujejo Nataša Ferletič, Barbara Ferluga, Poljanka Doljak ter režiser Jan Leopoli.
Neveljaven email naslov