"Predvsem smo sosedje, dva naroda, ki nikoli nista bila v vojni, kar je v Evropski uniji redkost, dva naroda, ki se razumeta, čeprav ni prevajalcev, dva naroda, ki se tudi spoštujeta. Odgovornost vseh nas, zlasti pa tistih, ki jo vodimo, je, da vedno, zlasti v teh zahtevnih časih, skrbimo za to, da dobro sosedstvo in prijateljstvo skrbno negujemo," je povedal slovenski predsednik republike Borut Pahor na slovesnosti ob 30-letnici zveze v Pomorskem in zgodovinskem muzeju hrvaškega Primorja Reka.

Ob tem je poudaril, da nikoli ne vemo, kdaj bomo morali skupaj braniti vrednote, ki nas utemeljujejo kot narode in države. "Upajmo, da se to nikoli ne bo zgodilo, vidimo pa nekaj signalov nedaleč od Hrvaške in Slovenije, ki nas opozarjajo na tudi takšne strahove, kot so vojne po drugi svetovni vojni," je dejal.

"Želim si, da bi Hrvaška kmalu vstopila v schengen, da bi sprejela evro, da bi učvrstili celo vrsto dvostranskih odnosov, tudi z rešitvijo vprašanja, ki je dolgo obremenjevalo odnose do te stopnje, da so se zgodili tudi incidenti. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da se razumemo kot prijatelji, kot sosedje, kot prijatelji," je še povedal Pahor.

Za dobre odnose so po njegovem mnenju pomembna tudi slovenska društva na Hrvaškem, ki so most med narodoma in državama ter bogatijo celoten slovenski prostor. "V časih, ko nas krizne razmere vedno znova opominjajo na pomen dobrega sosedstva in čezmejne povezanosti, je to še posebnega pomena," je dejal.

Pahor je na slovesnosti zveze tudi opravičil hrvaškega predsednika Milanovića, ki mu je v četrtek zvečer "verodostojno pojasnil", zakaj ne more priti na Reko. Milanović in Pahor bi po prvotnem načrtu oba bila slavnostna govornika.

Iz predsednikovega urada pa so še pred srečanjem sporočili, da Pahor v odpovedi srečanja ne vidi težave. Spomnili so, da sta se predsednika sestala konec aprila v Zagrebu. Tedaj sta se med drugim dogovorila tudi za naslednje srečanje voditeljev pobude Brdo-Brioni, ki naj bi potekalo v Sloveniji. Na srečanju naj bi se po napovedih iz Pahorjevega urada posvetila pregledu aktualnih dvostranskih in evropskih vprašanj ter izmenjala stališča do razmer v Ukrajini, njihovih učinkih na Zahodni Balkan in kredibilnost širitvenega procesa Evropske unije.

Rimanova: Počutimo se kot doma

Predsednici Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbari Riman pa je slovenski predsednik vročil zahvalo za predano delo za slovensko skupnost na Hrvaškem in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulture in maternega jezika ter zavzeto delovanje za vsestranski razvoj Slovencev na Hrvaškem in sožitje med sosednjima narodoma in državama.

Barbara Riman je poudarila, da so slovenska društva na Hrvaškem jedro slovenstva in imajo poseben pomen tudi za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. "Imamo čudovite posameznike, ki oblikujejo delovanje slovenskih društev na način, da se pripadniki slovenske skupnosti počutimo, kot da smo doma. Razsejani po celotni Hrvaški se po najboljših močeh trudimo ohranjati jezik, kulturo in zgodovino naših prednikov, spremljati dogajanje v matični domovini ter vzdrževati stike z rojaki v Sloveniji," je povedala predsednica zveze.

Slovesnosti so se udeležili tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, reški župan Marko Filipović, župan Primorsko-goranske županije Zlatko Komadina in odposlanka hrvaškega predsednika, svetovalka za človekove pravice in civilno družbo Melita Mulić.

Hrvaški gostje so se strinjali, da Hrvaško in Slovenijo vežeta skupna zgodovina, tradicionalno zavezništvo in interesi, še bolj pa se bosta zbližali, ko bo Hrvaška vstopila v schengen in evrsko območje. "Slovenija in Hrvaška pripadata skupni evropski zgodovini in evropski družini, skorajšnji vstop Hrvaške v schengen pa predstavlja konec hrvaškega procesa evropske integracije in nas bo še bolj zbližal, poenostavil migracije, turistično zgodbo in vsakodnevno življenje državljanov v obeh državah," je povedal Komadina, medtem ko je Filipović dejal, da bo vstop Hrvaške v schengen izbrisal tudi žico na meji, ki nas deli zdaj.