Prizor s proslave. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Prizor s proslave. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

V spomin na ta dogodek so na celovškem pokopališču položili venec v počastitev žrtev, nato pa je v središču Celovca potekala uradna slovesnost, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Sto let koroškega plebiscita: zeleno veselje in bela žalost

Na Koroškem so se ob 101. obletnici plebiscita spomnili odločitve ljudi za enotno Koroško kot tudi žrtev oboroženih odporov. Ta dan je za Koroško, za njene ljudi in tudi za prihodnje generacije spodbuda k identiteti. Gre za negovanje tradicije v povezavi z oblikovanjem prihodnosti in vizijami, je dejal koroški deželni glavar Peter Kaiser, ki je po poročanju APE del govora povedal tudi v slovenščini.

Kaiser je pri tem pohvalil dosežke mož in žena v bojih in med plebiscitom, omenil pa je tudi težave, s katerimi se je na Koroškem dolgo spopadala slovenska manjšina. Dvo- ali večjezičnost je danes nekaj samoumevnega, je še dejal Kaiser in pri tem poudaril pomen pogleda v prihodnost.

Dvojezična pisateljica, koroška Slovenka Verena Gotthardt, je pri tem dejala, da ima "Koroška najdragocenejše na svetu, namreč ljudi, ki govorijo dva jezika – na to smo lahko upravičeno ponosni".

Slovesnosti, ki je potekala v znamenju sožitja in dvojezičnosti, so se udeležili tudi predstavniki slovenskih manjšinskih političnih organizacij na Koroškem.

Koroški plebiscit je 10. oktobra 1920 določil državno mejo med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo po 1. svetovni vojni. Celovško plebiscitno ozemlje je bilo razdeljeno na dve coni. Na plebiscitu je ozemlje glasovalne cone A, kjer je bilo 70 odstotkov prebivalcev Slovencev, pripadlo Avstriji. Zanjo je glasovalo 59 odstotkov volivcev, za Kraljevino SHS pa slabih 41 odstotkov volivcev.

Srečanje so organizirali leto dni po pomembni počastitvi 100. obletnice plebiscita, ki sta se je prvič skupaj udeležila predsednika Slovenije in Avstrije.

Nerešene težave

Slovenske manjšinske organizacije ob tem opozarjajo, da številna vprašanja ostajajo nerešena, denimo sprejetje novega zakona o narodnih skupnostih, ki bi med drugim uredil tudi vprašanje dvojezičnega šolstva, je poročala TV Slovenija.

"Mi se zavzemamo predvsem na izobraževalnem področju za to, da imamo za najmlajše otroke veliko ponudbe za dvojezično oskrbo. Tukaj je še zelo veliko za narediti, ker je povpraševanje zelo veliko, ampak ponudba je še zelo nizka," je kot primer podal Manuel Jug, predsednik Zveze slovenskih organizacij.

V Velikovcu odkrili spominsko ploščo padlim v koroških bojih

Pahor se je pred nekaj dnevi srečal s predstavniki manjšine

Predsednik republike Borut Pahor je v petek pred obletnico koroškega plebiscita sprejel predstavnike slovenskih manjšinskih organizacij v Avstriji. Po mnenju udeležencev pogovora se je vzdušje na avstrijskem Koroškem izboljšalo, a ostaja še veliko izzivov, ki so povezani z uveljavljanjem dejanske dvojezičnosti, so sporočili iz urada predsednika.

Razstave in obeležja

V Koroškem deželnem arhivu so v sredo odprli razstavo Slovenci, za zmiraj gre. Postavitev, ki sta jo lani, ob 100. obletnici koroškega plebiscita, pripravila Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor z arhivi in muzeji iz Slovenije, Avstrije in Srbije, bo pospremljena s podnaslovom Drugi pogled na koroški plebiscit ob njegovi 100. obletnici. Na pokopališču v Velikovcu na avstrijskem Koroškem pa so odkrili spominsko ploščo za vse padle v koroških bojih v letih 1918 in 1919.

101. obletnica koroškega plebiscita