Suggerimenti
Nessun risultato trovato.
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Nessun risultato trovato.
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Pri nas ima skorajda vsaka vas svoj glas. Zaradi številnih hribov, gozdov, rek in težko prehodnih območij, je slovensko ozemlje geografsko zelo pestro, še bolj pestri pa so tudi zato jeziki in kultura. V Istri se vsaj od 7. stoletja dalje prepletata 2 jezikovni tradiciji - slovanska in romanska. Dragoceno ljudsko in jezikovno izročilo raziskuje dialektologinja dr. Suzana Todorović, s katero se bomo sprehodili skozi istrsko krajino/vasi in mesta.
Tržaški zaliv je plitvo robno morje, s treh strani omejeno s kopnim, v njem pa je razmeroma malo vode, kar privede do izjemne občutljivosti do ekoloških sprememb. Geomorfološki obraz zaliva opozarja, da so možnosti rabe zelo omejene. Glavni vir izkoriščanja morskega ekosistema je ravno človek. Skrb za upravljanje morja je v ospredju tako v Sloveniji, kot v Italiji. Kako do izboljšanja morja z naravovarstvene plati, kljub povečanju potniškega prometa? Na vprašanje nam odgovarjata Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in Mirko Juretič, strokovnjak za materiale in športni direktor jadralnega kluba Čupa.
Recept uspeha je mešanica sreče, poguma in garanja. O tem se bomo pogovarjali v novi oddaji S-prehodov z igralko Laro Komar, ki se podaja novemu izzivu naproti, televizijski nanizanki na prvem kanalu Rai Il Paradiso delle Signore (Ženska nebesa).
Invazivne tujerodne vrste negativno vplivajo na naravo, gospodarstvo ali zdravje ljudi, zato jih v današnjem času obravnavamo kot eno največjih groženj biotski raznovrstnosti. V tokratni oddaji S-prehodov se bomo o tem pogovarjali z biologinjo in zoologinjo Damijano Ota in profesorico Živo Fišer z Oddelka za biodiverziteto FAMNIT-a Univerze na Primorskem. .
TV Koper – Capodistria obeležuje pol stoletja oddajanja. V vseh tem času je krepila svoj položaj čezmejne televizije, ki v enem združuje oba programa za italijansko narodno skupnost, tako radijskega kot televizijskega skupaj z obema programoma v slovenskem jeziku. To sobivanje je izjemnega pomena za vse narodnostne skupnosti, ki živijo na tem prepišnem ozemlju, na poti do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem in obratno, je most do vseh pripadnikov italijanske narodne skupnosti pri nas. TV Koper - Capodistria je ves čas tudi pomemben prinašalec primorskih vsebin v vseslovenski prostor, saj skupaj z dopisniki doseže najbolj oddaljene kraje vse od Kanina do morja in hrvaške Istre.
V Furlanski nižini se lahko v krogu štiridesetih kilometrov sprehodimo skozi pet mest; Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanovo, Torviscoso in Novo Gorico, ki v sebi nosijo idejo idealnega mesta, tako je tudi naslovljen najnovejši dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića. Skupaj z njim bomo spoznali Idealna mesta.
Za dosego zastavljenih dolgoročnih ciljev na področju obnovljivih virov energije bo Slovenija morala zelo omejiti rabo fosilnih goriv in vlagati v obnovljive vire energije. To predstavlja velik izziv pri proizvodnji in distribuciji električne energije, v načinih ogrevanja in v prometu. O strategijah, ki se že izvajajo in ki so usklajene z Evropsko Unijo, bosta spregovorila Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije in Boštjan Mljač, namestnik direktorja pri Goriški Lokalni Energetski Agenciji.
Kulturno delovanje je v času pandemije okrnjeno tako na profesionalni kot na ljubiteljski ravni. Zborovsko delovanje ubira nove, spletne poti, pevke in pevci se ne predajo. V oddaji S-prehodi bomo spoznali dejavnosti dveh zborov, Vokalne skupine Glasbene matice VIKRA in goriške Dekliške vokalne skupine Bodeča Neža.
Pri tržaški založbi Mladika je izšel nov kratki roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca izpod peresa pisatelja in novinarja Dušana Jelinčiča. V oddaji S-prehodi bomo zaobjeli njegovo obsežno pisateljsko delo in ga spoznali tudi kot navdušenega alpinista in ljubitelja narave.
Umetnost je kulturni in družbeni pojav, preko katerega lahko razlagamo svet in nam obenem dovoli spoznavanje in izražanje samega sebe. V oddaji S-prehodi bomo zaobjeli obširno 30-letno umetniško delo vsestranske umetnice Vesne Benedetič, ki jo čez mejo otroci poznajo od malih nog dalje.
V tokratni oddaji vam predstavimo primere dobre prakse uporabe zelenih virov energije, skupaj z gosti pa razpravljamo tudi o tem, kako lahko skupaj z evropskimi projekti pospešimo tovrsten način razmišljanja in delovanja znotraj Slovenije in tudi navzven, skupaj s partnerji pri evropskih projektih.
V Sloveniji je bil v več krajih presežen dosedanji februarski temperaturni rekord. V priobalnih mestih so se že pred tem pogosteje oglašale sirene, ki so naznanjale nevarnost poplav, podobno kot v sosednjih Benetkah, kjer je mesto pred poplavami prvič branil sistem Mose oziroma Mojzes, na katerega so čakali desetletja. Z upravljanjem poplavne ogroženosti na porečju reke Vipave in na ostalih čezmejnih porečjih pa se ukvarja tudi evropski projekt VISFRIM, ki povezuje Italijo in Slovenijo.
Spoznavali bomo delovanje možganov, z najnovejšo tehnologijo in umetno inteligenco pa ves svet pridobiva še dodatne dimenzije razumevanja človeške inteligence. Dr. Uroš Marušič je v okviru Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper) uspešno zasnoval in prijavil projekt TwinBrain, s katerim bodo pod njegovim vodstvom in s pomočjo tujih partnerjev poglobili znanja s področja nevroloških znanosti.
Da ustvarjalnost ne pozna meja, je dokazala nedavno, ko je z ekipo osvojila Evropo in obe Gorici na en mah postavila na zemljevid Evrope. V Gorico in Gorico, ki ju povezuje unikaten trg, bo še naprej pretakala svojo bogato ustvarjalnost, ki jo je gojila kot avtorica dramskih predlog, pisateljica, režiserka in igralka. Projekt GO 2025 je kot češnjica na torti na ustvarjalni poti mag. Nede Rusjan Bric.
Leto 2020 bilo je za mnoge pridelovalce vina posebej zahtevno zaradi razmer, ki vladajo doma in v svetu. Predsednica Društva vinogradnikov Slovenske Istre Ingrid Mahnič ostaja optimistična, prav tako enolog in vinogradnik iz Oslavja Sašo Radikon, čigar vino so do zaprtja stregli v najboljših restavracijah sveta.
Z nami bo ministrica dr. Helena Jaklitsch. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nadaljuje s svojimi aktivnostmi, s katerimi ohranja stike s Slovenci, ki se v zamejstvu in po svetu srečujejo z najrazličnejšimi izzivi. Spodbujanje gospodarskih vezi, krepitev bilateralnih odnosov in ohranjanje prijateljskih vezi so odlična podlaga za uresničevanje ciljev, ki se bodo ob proslavljanju treh desetletij samostojnosti kažejo v znamenju skupnih zmag.
Letos mineva 20 let, od kar so Slovenci v Italiji dobili zaščitnega zakona, obletnica sovpada z obeležitvijo 30-letnice osamosvojitve Republike Slovenije. Z gosti v studiu, pridružila se nam bosta predsednica Slovenskega kulturno-gospodarske zveze, Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj, bomo premislili prehojeno pot pri razvoju slovenskega šolstva v deželi FJK, vprašali se bomo o skrbi za slovenski jezik in narodno zavest ter se soočili z izkušnjami Slovencev, ki živijo na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji ter Kanalski dolini.
France Prešeren je s svojo poezijo ustvaril prelomnico v razvoju slovenske literature, česar se radi spominjamo že 30 let ob kulturnem prazniku. Pri Založništvu Tržaškega Tiska je izšel nov italijanski prevod Prešernovega opusa Poezije. V oddaji bomo zaslišali njen zven in zaobjeli obširno prevajalsko delo pomembne literarne mojstrovine, ki jo je v italijanski jezik pretočil profesor in prevajalec dr. Miran Košuta.
Profesorja filozofije in zgodovine na tržaškem liceju Franceta Prešerna in doktoranda ljubljanske Filozofske fakultete Jerneja Ščeka bomo vprašali, kako pomembna je njegova vloga pri gradnji identitete mladih in koliko lahko javni sistem slovenskih šol v Italiji vpliva na ohranjanje in krepitev zavesti narodnostne pripadnosti.
Leta 1920 so slovenstvo v Trstu zajeli temačni zublji, iz katerih se je odstirala iznakažena podoba gorečega Narodnega doma. Takratno dogajanje je v romanu Črni obroč zajel Marij Čuk, pisatelj, pesnik, gledališki kritik in dolgoletni urednik slovenskih informativnih sporedov na Deželnem sedežu RAI za Furlanijo - Julijsko krajino. V oddaji S-prehodi bomo zaobjeli bogat literarni opus Marija Čuka in njegovo prizadevno delo na novinarskem, gledališkem in splošnem kulturnem področju.
Neveljaven email naslov