Suggerimenti
Nessun risultato trovato.
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Nessun risultato trovato.
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Istrska jezikovna zapuščina je zelo obsežna, o čemer pričajo tudi njene pestre narečne različice. Pravljica je v istrobeneščini »štorja«, je »fjaba« in je »prauca«. Istrska dialektologinja, izredna profesorica na Univerzi na Primorskem, dr. Suzana Todorović, že desetletja raziskuje, kje »štorja« preide v »fjabo« in kje »fjaba« v »prauco«. Izsledki njenih raziskav so zajeti v številnih znanstvenih monografijah, pa tudi v izčrpnem dvojezičnem Istrobeneškem jezikovnem atlasu severozahodne Istre. V tokratni oddaji se bomo z dr. Suzano Todorović sprehodili po njeni univerzitetni poti, prodornem raziskovalnem delu in istrski narečni zapuščini.
V tokratnih S-prehodih se bomo podali v pesniški, pisateljski in novinarski svet. Spoznali bomo goriškega kulturnika, ki na različne načine spodbuja slovensko kulturo, ozavešča in premika novinarske mejnike. Predstavlja uredniško dušo goriškega tednika Novi glas in s svojimi zapisi pronicljivo odstira poglede na širše dogajanje Slovencev na tej in oni strani meje.
TV Koper-Capodistria je na pragu številnih praznovanj, našo čezmejno moč že 30 let krepijo številne vsebine, ki jih v slovenskem programu namenjamo Slovencem v Italiji. Vezi in sodelovanja so danes močnejša kot kdaj koli prej, krepi se sodelovanje s slovenskim programom deželnega sedeža Rai za FJK in številnimi drugimi ustanovami, da bi lahko tudi v prihodnje nagovorili čim širši krog občinstva. Oddaje in ustvarjalci so se s časom zamenjali, sporočilo pa ostaja enako, naša čezmejnost je bogastvo, ki ga negujemo vsak dan znova. Naš tokratni gost bi pripomnil, da ima težo, z nami bo Igor Malalan, dolgoletni soustvarjalec oddaje Športel.
Kaj našo deželo na sončni strani Alp najbolj odraža, ko je govora o gastronomiji? Slovenija je vir dobrot; zelenjava in sadje poganjata na domačem vrtu, živina se svobodno pase po kobariškem hribovju, od koder pogled seže vse do morja. Ustvarjalni svobodi je dala krila in po dveh desetletjih trdega dela lahko sedaj uživamo sadove, po katerih Ano Roš in Slovenijo pozna ves svet. Medtem ko so kulinarična potepanja zastala, vizionarji, zrejo v prihodnost. Med njimi je tudi Slovenec, Joško Sirk, ki živi tik ob slovensko-italijanski meji v Krminu in ki verjame v moč povezovanja in je že dolga leta prva zastavonoša slovenske kulinarične pripovedi. Recept se tudi tokrat zdi preprost, ljubezen, to je tisto, česar smo lačni in kar najbolj razveseljuje za praznike.
Leto 2020 obeležimo tudi s Tržaškim mednarodnim Festivalom ESOF2020 (Euro Science Open Forum). Trst se ponaša z dolgo tradicijsko središče za raziskave, znanost in inovacije. Tržačanka, dr. Dunja Fabjan, je astrofizičarka in docentka na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, in nas popelje med zvezde in galaksije.
Sprehodili se bomo po severnem obmejnem prostoru med Slovenijo in Italijo in tam spoznali kulturo in tradicije Rezije in Benečije preko glasbe in plesa. Gostji v studiu mlada članica folklorne skupine »Živa nit« Katja Canalaz in predstavnica Zveze slovenskih kulturnih društev Rezije, Luigia Negro.
Nova Gorica in Gorica sta edinstveni mesti z enim srcem. Po 16. letih je bilo to srce v času epidemije spet razpolovljeno. Trg Evrope-Transalpina je zopet razdelila ograja, ki je obenem ločila prijatelje, sorodnike in znance. Ljudje so ostali ločeni, vsak na svojem koncu. A to ni zaustavilo Goričanov s slovenske in italijanske strani, da bi ločitev lažje prenesli, so na mejno ograjo postavljali različne predmete in sporočila, čez mrežo so nazdravljali, se igrali, se srečevali, delili občutke in tesnobe. Ta razposajeni vrvež je navdihnil umetniški par, da sta na to temo pripravila dokumentarec Go-Vid, Quando riappare il confine - Ko vidiš spet mejo, ki je bil vključen v tekmovalni program letošnjega Festivala slovenskega filma v Ljubljani. V oddaji sta se nam pridružila avtorja dokumentarca doktorica Sara Terpin in režiser Carlo Ghio.
V tokratni oddaji S-prehodi bomo z gostoma v studiu predstavili dileme in izzive šolanja na daljavo, ki je postalo nova stvarnost učencev, dijakov in učiteljev, nenazadnje tudi staršev. Kakšne so izkušnje šolanja na daljavo v Sloveniji, kako se z njim spoprijemajo v sosednji Italiji? Je lahko tak način šolanja nova prihodnost, komu ustreza in komu ne, kako bo to vplivalo na znanje šolajočih se generacij in kaj to pomeni za njihov razvoj na socialnem področju.
Nasadi oljk v Slovenski Istri in manjši nasadi te kulture v Goriških Brdih in Vipavski dolini ter na Tržaškem so na enem najsevernejših območij, kjer oljke še uspevajo. V tokratni oddaji se bomo pogovarjali z dr. Mileno Bučar Miklavčič z Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper, ki skrbi za kakovost oljčnih olj slovenskih oljkarjev. Obiskali pa bomo tudi oljkarje v Dolini in Borštu ter v slovenski Istri ter se z njimi pogovarjali o izjemnih rezultatih na mednarodnih tekmovanjih in izzivih oljkarstva v prihodnosti. Oddaja je bila pripravljena v sklopu projekta Zelena kohezija, s finančno podporo Evropske unije.
Sprehajali se bomo s Patrizio Jurinčič Finžgar, mlado igralko iz Trsta, ki je svoje prve izkušnje s profesionalnim gledališčem pridobila že v času pred študijem, študij dramske igre je zaokrožila s študentsko Prešernovo nagrado. Je članica SNG Nova Gorica, ob 90-letnici Bozoviških junakov in 80-letnici Openskih junakov, ki bo prihodnje leto, pa je na odru tržaškega gledališča režirala predstavo BIDOVEC- TOMAŽIČ: TOVARIŠTVO.
Spomin, ki sledi poznanju naše zgodovine je pomemben akter pri gradnji samopodobe in podobe naše slovenskosti. Ravno zaradi tega je leto 2020 obeleženo s številnimi izdajami na to temo. Naša gosta bosta zgodovinar in predsednik odbora za proslavo Bazoviških junakov pri Narodni in Študijski knjižnici Milan Pahor s knjigo Tajna organizacija Borba 1927-1930 in avtor nove monografije o Narodnem domu, zgodovinar, znanstveni svetnik na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in izredni profesor na oddelku za zgodovino filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Borut Klabjan.
Režiserka Katja Colja živi in ustvarja v Rimu. Doslej je napisala več scenarijev, za celovečerni film Igor in Rosa je na lanskem Festivalu slovenskega filma prejelo vesno za najboljši scenarij. Katja Colja je doma iz Repna, po študiju na filozofski fakulteti v Trstu se je zaposlila na italijanski javni radioteleviziji, najprej je delala v slovenskem programu, v Rim pa je sodelovala s priznanimi italijanskimi filmskimi ustvarjalci, kot so Nanni Moretti, brata Paolo in Vittorio Taviani ter Ettore Scola.
Tokrat spustimo sidro sredi zaliva, kjer je prvič v zgodovini splavala po vodi ena najlepših in najrazkošnejših morskih preizkušenj. 52-to Barcolano je odpihnila močna burja, jadralci so si pomahali v slovo do prihodnjega leta. »Morje, naše življenje« pa ostaja naš slogan, tudi po zaslugi razstave, ki se je pod tem imenom iz Ljubljane preselila v Trst. Danes veslamo z etnologinjo in kulturno antropologinjo, Jasno Simoneta, in krmarjem, jadralcem ter olimpijcem Gašperjem Vinčecom.
Tržaški imitator, voditelj in novinar, Andro Merku' se je v teh dneh še trdneje zasidral v italijanski medijski svet. Z novo sezono je postal del jutranje ekipe radia Monte Carlo, ki ima sedež v Milanu. Prestolnica Lombardije je postala njegov drug dom, potem ko je pred desetimi leti začel sodelovati s satirično oddajo La zanzara na Radiu24. Zadnja v vrsti njegovih preobrazb – imitacija italijanskega premierja (Giuseppeja Conteja) pa ga je ponesla med zvezde, spoznala ga vsa Italija in Merku' je osvojil tudi televizijsko občinstvo, saj se je predstavil v priljubljeni oddaji Striscia la notizia. Andro Merku' se je z veseljem odzval povabilu svojih nekdanjih sodelavcev v Regionalnem centru Koper-Capodistria, kje je dolga leta soustvarjal radijske in televizijske vsebine.
V štirih letih, kolikor je dopisnik RTV Slovenija iz Italije, je doživel in poročal z najrazličnejših prizorišč izrednih razmer, sredi morja ob reševanju migrantov in zadnje mesece z masko, ko nas je iz Rima usmerjal skozi korona čas. »Karantena. Rim.« je naslov njegove prve avtorske knjige, kot prevajalec je v slovenski jezik pretočil že deset vznemirljivih zgodb. Mnogi pa se ga še dobro spomnimo z gledaliških in drugih odrov. V Sprehodih gostimo Janka Petrovca.
Vabljeni k ogledu nove sezone oddaje Sprehodi, ki jo začenjamo s političnim vprašanjem, saj se po nedavnem referendumu, ki je potrdil ustavni zakon o znižanju števila članov italijanskega parlamenta, upravičeno sprašujemo o usodi slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. V razpravi je nov volilni zakon, pri katerem se še krešejo mnenja. O nadaljnjih možnostih se bomo pogovarjali s senatorko Tatjano Rojc, z nami pa bosta tudi deželni predsednik Slovenske skupnosti Peter Močnik in deželni tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Livio Semolič.
Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Slovenska narodna skupnost v Italiji je vse bliže dogovoru glede vrnitve narodnega doma. Podpis pogodbe krovnima organizacijama Slovencev v Italiji prinaša lastništvo doma. 100 let za tem, ko je narodni dom gorel v zubljih fašističnega vzgiba, ima vrnitev Fabijanijeve stavbe, ki je od nekdaj simbol slovenstva sredi Trsta, velik pomen. Z nami bosta predsednica Slovenskega kulturno-gospodarske zveze, Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij, Walter Bandelj, ki bosta spregovorila o počastitvi obletnice 13. julija letos ter o prihodnjih skupnih načrtih.
V Sprehodih se tokrat prepuščamo sedmi umetnosti. Za nami je 21. izvedba Festivala slovenskega filma, ki se vsako leto odvija v Portorožu. Zmagala je čezmejna, obmejna, ali morda še bolje, brezmejna kinematografija. Na eni strani Benečija, na drugi Porabje. Naš gost pa je stari znanec portoroškega festivala, na letošnjem je prejel nagrado za posebne dosežke, za režijo in scenarij filma "Dober dan za delo", Martin Turk.
V novi oddaji Sprehodi se bomo spomnili tragične ustrelitve bazoviških junakov, septembra letos mineva 90 let. Ferdo Bidovec, Franc Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili ustreljeni 6. septembra 1930 na bazoviški gmajni, pogovarjali smo se o pomenu spomina, s pomočjo zgodovinar in znanstvenega svetnika na Znanstveno-raziskovalnem središču v Kopru, dr. Jožetom Pirjevcem pa smo dogodek umestili v širši družbeno-zgodovinski okvir.
Neveljaven email naslov