Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Na kratko - Arhiv

Kompetence

Kompetence so ključno gonilo uspeha. So naš največji kapital za prihodnost ter pogoj za uspešno poslovno in zasebno življenje. Zdi se, da se v današnji, močno tekmovalni družbi pojem kompetence ne samo čedalje pogosteje pojavlja, ampak je tudi vse pomembnejši. Kaj pravzaprav so kompetence in ali so res tako pomembne za uspeh v življenju? Na vprašanja kompetentno odgovarjajo sociolog, psiholog in pedagog.

Trajnostni urbani razvoj

Neizrabljene, degradirane površine v mestnih središčih. Osamljenje, propadajoče stavbe. Vsa mesta se srečujejo z njimi. Zato je danes ideja o trajnostnem urbanem razvoju, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ponovna uporaba nečesa, aktualna morda bolj kot kadarkoli.

Na kratko: Socialni marketing

Socialni marketing tradicionalne marketinške pristope uporablja za to, da poskuša vplivati na spreminjanje ustaljenih navad, razvad in s tem na postopno odpravljanje škodljivega vedenja. Z odpiranjem oči posamezniku želi vplivati na širšo družbo. Socialni marketing so torej prizadevanja za dobro vse družbe. Odpravljanje globoko zasidranih navad pa je seveda težko in dolgotrajno delo in prav to je izziv socialnega marketinga. Njegova uspešnost ni opazna v kratkem roku, kar je denimo eden izmed ciljev komercialnega marketinga, prav zato pa je še pomembnejši.

Na kratko: Individualizem

Ljudje smo socialna bitja. Če dobro pomislimo, je celo naše dobro počutje odvisno od drugih ljudi. Pa vendar živimo v času, ko družbeni sistem zahteva, da skrbimo samo za svoj interes in nenehno tekmujemo z drugimi. Individualizem ne pomeni več, da smo vsi enaki, ampak da delujemo, ne da bi upoštevali druge in skupnost.

Na kratko: Inkluzija

Inkluzija je pojem, ki se je začel uporabljati ob snovanju pedagoških programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Unesco inkluzijo opredeljuje kot popolno sprejemanje in vključevanje vseh otrok in mladostnikov, cilj pa je razvijanje sožitja in občutka pripadnosti tako v razredu kot tudi družbi.

Na kratko: Interpasivnost

Izogniti se delu in ga prenesti na drugo osebo ali stroj je koncept, ki nam je, vsaj večini, blizu in razumljiv. Kaj pa, če obstajajo ljudje, ki ne skušajo zbežati pred delom, ampak pred užitkom? Gre za kulturni pojav, ki na prvi pogled ni najočitnejši, je pa kljub temu precej razširjen. V 90-ih letih prejšnjega stoletja ga je opazoval avstrijski filozof Robert Pfaller in ga poimenoval interpasivnost. Osnovna zamisel intepasivnosti je, da drugi lahko ne samo delujejo, ampak tudi uživajo namesto mene. Da se lahko nekdo ali nekaj namesto mene smeje, joče, čuti.

Na kratko: Inovativnost

Brez inovativnosti ne bi bilo inovacij, brez inovacij pa ne družbenega napredka. A kaj, ko so naši možgani leni in sami po sebi niti malo »inovativni«. Kako jih pripraviti do tega, da bodo bolj inovativni, in zakaj so socialne inovacije prav tako pomembne kot tehnološke? O inovativnosti, človeku in tehnologiji bomo zato na kratko spregovorili v oddaji Na kratko!

Na kratko: Mobing

Mnogi se zjutraj s strahom in odporom odpravijo v službo. Misel na delo, ki so ga nekoč morda imeli celo radi, jih zdaj navdaja z obupom in depresijo. Razlog je lahko mobing, dolgo, sistematično, čustveno in psihično nasilje na delovnem mestu. Hiter odziv in primerni ukrepi so pri mobingu nujni, sicer lahko ta pusti dolgoročne posledice. Zato pa ga je treba v prvi vrsti znati prepoznati. Kaj je mobing, kdo so žrtve, kdo storilci in kako ga preprečiti, v tokratni oddaji Na kratko.

Na kratko: Odprto znanje

Ideja o odprtem znanju izhaja iz računalniškega sveta, saj so bili programerji prvi, ki so začeli prosto deliti znanje. Poleg prosto dostopne programske opreme so gradniki odprtega znanja tudi odprti podatki, splošne informacije in znanstvene vsebine, ki so proste za uporabo in proste pravnih, družbenih in tudi tehnoloških omejitev. Več o odprtem znanju in avtorskih licencah, ki odprto znanje omogočajo, pa v oddaji Na kratko.

Na kratko: Integracija

Integracija je večplasten koncept. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opredeljuje kot povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto oziroma združevanje. Družboslovne vede integracijo razumejo kot osnovni družbeni proces, ki sploh omogoča obstoj družbe. Človek je namreč družbeno bitje. V družbenih in medijskih pogovorih pa se pojem integracije danes povezuje predvsem z migranti in njihovim vključevanjem v novo družbeno okolje. Kako lahko različni ljudje z različnimi sistemi vrednot živijo skupaj? Enega samega, univerzalnega in učinkovitega modela integracije ni. Vsaka družba, vsaka politika mora najti svojega. Nekaj smo jih našli tudi v oddaji Na kratko.

Na kratko: Odrast

Naravni viri našega planeta so omejeni, česar se zaveda čedalje več iniciativ, ki v svojih idejah poudarjajo skrben odnos do okolja in zanikajo zahteve sodobnega sveta po še in še več. Ena takšnih je tudi gibanje ODRAST, ki družbeno blaginjo vidi predvsem v manjši porabi, več prostega časa in boljši kakovosti življenja. Več o tem, zakaj ODRAST meni, da gospodarska rast ni glavno merilo uspeha, in kakšni so primeri dobre prakse, razložimo v prvi septembrski oddaji Na kratko!

Na kratko: Socialna mobilnost

Prehajanje posameznikov ali skupin iz enega v drug družbeni položaj ali spreminjanje družbenega statusa imenujemo družbena ali socialna mobilnost oziroma gibljivost, saj govorimo o premikanju v družbenem in ne geografskem prostoru. Posameznikov položaj se lahko v življenju izboljšuje ali slabša. Se pa stopnje družbene mobilnosti tako v prostoru kot času razlikujejo. Sodobne demokratične družbe naj bi bile odprte. Pridobljeni status naj bi bil pomembnejši od pripisanega. Tako imamo, vsaj v teoriji, vsi enake možnosti za uspeh. Pa je res tako?

Na kratko: Vplivneži

»Fejmiči«, »youtuberji«, »influencerji« – tako mlajše generacije imenujejo tiste posameznike, ki imajo na različnih družbenih omrežjih številne sledilce in so zaradi svojih aktivnosti postali nekakšni mnenjski voditelji. Kdo sploh so vplivneži, na katera področja se navadno spoznajo in kaj jim je poleg razmaha družbenih omrežij še omogočilo, da imajo danes takšen vpliv, in to predvsem na mlade? Več v oddaji Na kratko.

Na kratko: Kohezija

Kohezija je sila, ki privlači molekule iste snovi. V računalništvu pomeni mero za skladnost stavkov izvorne kode. Kohezija je tudi slovnična kategorija in ne nazadnje naslov albuma avstralske glasbene skupine. Najpogosteje pa besedo slišimo za opis področij evropske politike.

Na kratko: Svobodna volja

Vprašanje svobodne volje je eno tistih, ki človeka vznemirjajo že od nekdaj: ali nas od drugih živih bitij res razlikuje to, da imamo svobodno izbiro, ali je vse določeno že vnaprej in je svobodna volja zgolj iluzija? Da bi našli odgovore na ta vprašanja, se bomo v oddaji Na kratko na kratko sprehodili skozi različne argumente filozofije, kognitivne znanosti, medicine in prava.

Na kratko: Krožno gospodarstvo

Narava je živ sistem, v katerem poteka nenehen proces kroženja snovi in energije. Ljudje pa smo ubrali svojo pot. Vzamemo, uporabimo in zavržemo. Pri tem izčrpavamo naravne vire in hkrati proizvajamo velikanske količine odpadkov, ki so neredko celo strupeni. Naša dejanja imajo dolgoročne in marsikje tudi že nepopravljive posledice. Morda še ni prepozno, a morali bomo spremeniti vedenje in se vrniti k tistemu, česar nas uči narava. Prehod v krožni gospodarski sistem danes ni več izbira, ampak nuja. Kaj je krožno gospodarstvo, kako in kje se ga lotiti – na kratko v oddaji Na kratko.

Na kratko: Meritokracija

Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.

Na kratko: Motnje razpoloženja

Z motnjami razpoloženja se spoprijema vse več ljudi: približno 10 % populacije se spopada z anksioznimi motnjami, od 5 do 6 % z depresijo in do 3 % z bipolarno motnjo razpoloženja. Nekatere človeka popolnoma onesposobijo, druge ga le ovirajo pri normalnem vsakodnevnem delovanju. Kakšni so vzroki zanje, kako z njimi živeti, kako jih zdraviti in zakaj so duševne bolezni še vedno tako stigmatizirane? Več v Na kratko.

Na kratko: Pametna mesta

V bližnji prihodnosti naj bi vse več ljudi živelo v mestih, po nekaterih podatkih do leta 2050 kar 70 odstotkov. Hitra urbanizacija tako prinaša vse večjo onesnaženost zraka, gost promet, veliko količino odpadkov. Z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij si zato pametna mesta prizadevajo k večji optimizaciji upravljanja in boljši kakovosti bivanja v mestih. Prebivalcem naj bi z beleženjem in zbiranjem velike količine podatkov tako poenostavila vsakodnevne aktivnosti in nam s tem prihranila čas in denar: bolje bi bili obveščeni o prometnih zastojih, prostih parkirnih mestih, kakovosti zraka in vode. A če naj bi zbiranje digitalnih podatkov po eni strani pripomoglo k večji optimizaciji delovanja mest, se moramo ob tem zavedati tudi izzivov, povezanih z uporabo in (zlorabo) naših osebnih podatkov.

Na kratko: Starizem

Pred štiridesetimi leti je Robert Butler proces sistematičnega stereotipiziranja in diskriminacije starejših ljudi opredelil kot starizem. Kako staranje in starost sprejema družba, kako ju sprejemamo posamezniki? Ali je stereotipe in predsodke o starejših mogoče premostiti? Starizem v oddaji Na kratko pojasnjujejo antropolog, sociologinja in andragoginja. Predsodke in stereotipe o starosti pa zelo uspešno zavračajo kar ljudje v poznih letih sami.

1 2