Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Na kratko - Arhiv

Na kratko: Ponarejeni videi

Deepfake ali ponarejeni videoposnetki je besedna zveza, ki jo danes vse pogosteje slišimo v povezavi z videi, za katere ne vemo, ali je njihova vsebina v celoti resnična. Tovrstni videoposnetki so največkrat uporabljeni za politične manipulacije ali javno sramotenje znanih oseb. Kako jih prepoznati in kakšen vpliv imajo na uporabnike medijskih vsebin? Več v oddaji Na kratko!

Na kratko: Lažne novice

Nekoč smo še verjeli, da ima laž kratke noge, danes pa čedalje bolj velja, da laž prepotuje pol sveta, medtem ko si resnica komaj obuje čevlje. Smo res vstopili v postfaktično družbo, v kateri dejstva ne štejejo več, šteje samo dobra zgodba? Lažne novice niso nov pojav, je pa res, da jih še nikoli ni bilo tako preprosto ustvariti in da se še nikoli niso tako hitro širile kot prav danes. Več v oddaji Na kratko!

Na kratko: Čas

Čas je za to, da se ne zgodi vse hkrati, je rekel Albert Einstein. Pa tudi to, da je razlika med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo samo trmasta iluzija. Kaj torej sploh je čas? Kako in kam beži? Kje v času smo mi?

Na kratko: Sovražni govor

Slovenska zakonodaja termina sovražni govor ne uporablja. Zato pa slovenska ustava prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Podobna dejanja kot kazniva opredeljuje tudi Kazenski zakonik. A če nekaj ni kaznivo, še ne pomeni, da je moralno in družbeno sprejemljivo. Širjenje sovraštva ni nekaj novega, se pa to zaradi digitalnih medijev in družbenih omrežij danes precej hitreje širi kot nekoč. Če spornih izjav in neprimernih objav ne obsodimo, te postanejo nekaj običajnega in sprejemljivega. Več v oddaji Na kratko!

Na kratko: Kritično mišljenje

Živimo v času, preplavljenim s podobami, zgodbami, podatki, članki in samo nekaj klikov nas loči (pre)številnih informacij. Pa so res vse informacije, ki jih najdemo, verodostojne in vredne našega zaupanja? Kako obdržati kritično distanco do vsega videnega in slišanega in zakaj je kritično mišljenje danes še posebno pomembno? Več v oddaji Na kratko!

Na kratko: Trajnostna mobilnost

Čas postaja največja vrednota sodobnega človeka. Jutranji prizor vpadnic v mesta prikazuje valeče se kače pločevine. In to govori o času preživetem v avtu. Vsak dan ura, dve, tri. Koliko ur na teden, leto, desetletja preživimo na tak način? Kako ponuditi čim hitrejšo pot do cilja je zagotovo izziv trajnostne mobilnosti, ki bi obrodil sadove. Vendar rešitev ne tiči v širitvi cestišč.

Na kratko: Socialna aktivacija

Kaj imajo skupnega dolgotrajno brezposelni, albansko govoreče ženske in mladi s posebnimi potrebami? Socialno aktivacijo. Ta ni namenjena samo tistim, ki bi se radi zaposlili, ampak predvsem tistim, ki bi radi v svojem življenju kaj spremenili in ugotovili, česa so sposobni in kaj jih veseli.

Na kratko: Socialni marketing

Socialni marketing tradicionalne marketinške pristope uporablja za to, da poskuša vplivati na spreminjanje ustaljenih navad, razvad in s tem na postopno odpravljanje škodljivega vedenja. Z odpiranjem oči posamezniku želi vplivati na širšo družbo. Socialni marketing so torej prizadevanja za dobro vse družbe. Odpravljanje globoko zasidranih navad pa je seveda težko in dolgotrajno delo in prav to je izziv socialnega marketinga. Njegova uspešnost ni opazna v kratkem roku, kar je denimo eden izmed ciljev komercialnega marketinga, prav zato pa je še pomembnejši.

Na kratko: Kompetence

Kompetence so ključno gonilo uspeha. So naš največji kapital za prihodnost ter pogoj za uspešno poslovno in zasebno življenje. Zdi se, da se v današnji, močno tekmovalni družbi pojem kompetence ne samo čedalje pogosteje pojavlja, ampak je tudi vse pomembnejši. Kaj pravzaprav so kompetence in ali so res tako pomembne za uspeh v življenju? Na vprašanja kompetentno odgovarjajo sociolog, psiholog in pedagog.

Na kratko: Trajnostni urbani razvoj

Neizrabljene, degradirane površine v mestnih središčih. Osamljenje, propadajoče stavbe. Vsa mesta se srečujejo z njimi. Zato je danes ideja o trajnostnem urbanem razvoju, ki pravzaprav ne pomeni nič drugega kot ponovna uporaba nečesa, aktualna morda bolj kot kadarkoli.

Na kratko: Individualizem

Ljudje smo socialna bitja. Če dobro pomislimo, je celo naše dobro počutje odvisno od drugih ljudi. Pa vendar živimo v času, ko družbeni sistem zahteva, da skrbimo samo za svoj interes in nenehno tekmujemo z drugimi. Individualizem ne pomeni več, da smo vsi enaki, ampak da delujemo, ne da bi upoštevali druge in skupnost.

Na kratko: Inkluzija

Inkluzija je pojem, ki se je začel uporabljati ob snovanju pedagoških programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Unesco inkluzijo opredeljuje kot popolno sprejemanje in vključevanje vseh otrok in mladostnikov, cilj pa je razvijanje sožitja in občutka pripadnosti tako v razredu kot tudi družbi.

Na kratko: Interpasivnost

Izogniti se delu in ga prenesti na drugo osebo ali stroj je koncept, ki nam je, vsaj večini, blizu in razumljiv. Kaj pa, če obstajajo ljudje, ki ne skušajo zbežati pred delom, ampak pred užitkom? Gre za kulturni pojav, ki na prvi pogled ni najočitnejši, je pa kljub temu precej razširjen. V 90-ih letih prejšnjega stoletja ga je opazoval avstrijski filozof Robert Pfaller in ga poimenoval interpasivnost. Osnovna zamisel intepasivnosti je, da drugi lahko ne samo delujejo, ampak tudi uživajo namesto mene. Da se lahko nekdo ali nekaj namesto mene smeje, joče, čuti.

Na kratko: Inovativnost

Brez inovativnosti ne bi bilo inovacij, brez inovacij pa ne družbenega napredka. A kaj, ko so naši možgani leni in sami po sebi niti malo »inovativni«. Kako jih pripraviti do tega, da bodo bolj inovativni, in zakaj so socialne inovacije prav tako pomembne kot tehnološke? O inovativnosti, človeku in tehnologiji bomo zato na kratko spregovorili v oddaji Na kratko!

Na kratko: Mobing

Mnogi se zjutraj s strahom in odporom odpravijo v službo. Misel na delo, ki so ga nekoč morda imeli celo radi, jih zdaj navdaja z obupom in depresijo. Razlog je lahko mobing, dolgo, sistematično, čustveno in psihično nasilje na delovnem mestu. Hiter odziv in primerni ukrepi so pri mobingu nujni, sicer lahko ta pusti dolgoročne posledice. Zato pa ga je treba v prvi vrsti znati prepoznati. Kaj je mobing, kdo so žrtve, kdo storilci in kako ga preprečiti, v tokratni oddaji Na kratko.

Na kratko: Odprto znanje

Ideja o odprtem znanju izhaja iz računalniškega sveta, saj so bili programerji prvi, ki so začeli prosto deliti znanje. Poleg prosto dostopne programske opreme so gradniki odprtega znanja tudi odprti podatki, splošne informacije in znanstvene vsebine, ki so proste za uporabo in proste pravnih, družbenih in tudi tehnoloških omejitev. Več o odprtem znanju in avtorskih licencah, ki odprto znanje omogočajo, pa v oddaji Na kratko.

Na kratko: Integracija

Integracija je večplasten koncept. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo opredeljuje kot povezovanje posameznih enot, delov v večjo celoto oziroma združevanje. Družboslovne vede integracijo razumejo kot osnovni družbeni proces, ki sploh omogoča obstoj družbe. Človek je namreč družbeno bitje. V družbenih in medijskih pogovorih pa se pojem integracije danes povezuje predvsem z migranti in njihovim vključevanjem v novo družbeno okolje. Kako lahko različni ljudje z različnimi sistemi vrednot živijo skupaj? Enega samega, univerzalnega in učinkovitega modela integracije ni. Vsaka družba, vsaka politika mora najti svojega. Nekaj smo jih našli tudi v oddaji Na kratko.

Na kratko: Odrast

Naravni viri našega planeta so omejeni, česar se zaveda čedalje več iniciativ, ki v svojih idejah poudarjajo skrben odnos do okolja in zanikajo zahteve sodobnega sveta po še in še več. Ena takšnih je tudi gibanje ODRAST, ki družbeno blaginjo vidi predvsem v manjši porabi, več prostega časa in boljši kakovosti življenja. Več o tem, zakaj ODRAST meni, da gospodarska rast ni glavno merilo uspeha, in kakšni so primeri dobre prakse, razložimo v prvi septembrski oddaji Na kratko!

Na kratko: Socialna mobilnost

Prehajanje posameznikov ali skupin iz enega v drug družbeni položaj ali spreminjanje družbenega statusa imenujemo družbena ali socialna mobilnost oziroma gibljivost, saj govorimo o premikanju v družbenem in ne geografskem prostoru. Posameznikov položaj se lahko v življenju izboljšuje ali slabša. Se pa stopnje družbene mobilnosti tako v prostoru kot času razlikujejo. Sodobne demokratične družbe naj bi bile odprte. Pridobljeni status naj bi bil pomembnejši od pripisanega. Tako imamo, vsaj v teoriji, vsi enake možnosti za uspeh. Pa je res tako?

Na kratko: Vplivneži

»Fejmiči«, »youtuberji«, »influencerji« – tako mlajše generacije imenujejo tiste posameznike, ki imajo na različnih družbenih omrežjih številne sledilce in so zaradi svojih aktivnosti postali nekakšni mnenjski voditelji. Kdo sploh so vplivneži, na katera področja se navadno spoznajo in kaj jim je poleg razmaha družbenih omrežij še omogočilo, da imajo danes takšen vpliv, in to predvsem na mlade? Več v oddaji Na kratko.

Prijavite se na e-novice