Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Ostale informativne oddaje - Arhiv

Irena Vujčić Pavlović

Nacionalizem je predvsem paranoja – to je samo eno izmed močnih sporočil pisatelja Danila Kiša, ki velja tudi 30 let po smrti avtorja Enciklopedije mrtvih in Grobnice za Borisa Davidoviča. V Sloveniji spomin na Danila Kiša skoraj deset let neguje Srbski kulturni center (SKC) Danilo Kiš, letos z razstavo in projektom Manjšine na mreži. O manjšinski kulturni politiki smo se pogovarjali z vodjo projektov SKC Danilo Kiš Ireno Vujčić Pavlović. Sprehodili smo se mimo koprskih palač, ki so jih od 13. stoletja naprej gradili Albanci in spili kavo z Marijo Tul, »mamo kave Barcaffe«. Prisluhnili smo tudi verzom bosanskega pesnika in pisatelja Josipa Ostija.

Slavnostna akademija ob 100. obletnici Univerze v Ljubljani, prenos iz Cankarjevega doma

V prenosu Slavnostne akademije ob stoti obletnici Univerze v Ljubljani bomo slišali premierno izvedbo suite za simfonični orkester, tolkalni ansambel in jazz big band skladatelja Leona Firšta Septem artes liberales, ki ga bodo izvedli trije orkestri Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Simona Dvoršaka. Solistka bo sopranistka Mojca Bitenc, pianist Bojan Gorišek. Vezno besedilo pesnika Srečka Kosovela bosta izvedli Jožica Avbelj in Tamara Avguštin, plesalka bo Leja Jurišić. V okviru slavnostne akademije bo predsednik države Borut Pahor Univerzi v Ljubljani podelil tudi najvišje državno odlikovanje.

Razseljeni

Etiopija je ena najrevnejših držav na svetu in gosti skoraj milijon beguncev večinoma iz sosednjih držav – Somalije, Južnega Sudana, Sudana, Eritreje. Ta 110-milijonska država se je z novo vlado pred dobrim letom začela odpirati za tuje investitorje in začela demokratične reforme. Etiopija je z milijardo evri na leto največja prejemnica evropske razvojne pomoči; država je postala tudi eksperiment za številne pilotne projekte za preprečevanje ekonomskih migracij in integracijo beguncev v etiopsko gospodarstvo. Ekipa Televizije Slovenije je v Adis Abebi preverila vzroke za migracije v Afriškem rogu. Kako deluje etiopska politika odprtih vrat za begunce in kako se ta država spopada z vprašanjem migracij? Si afriški migranti in begunci res želijo v Evropo? Kako vprašanje beguncev, migrantov in povratnikov migrantov rešuje Afriška unija? Avtorica: Helena Milinković Direktor fotografije: Stojan Femec Asistent snemalca, snemalec tona in druge kamere: Vid Osredkar

Kaj govoriš? = So vakeres?

Tokrat preverjamo kakšne predloge in izhodišča pripravljajo v sklopu priprave Nacionalnega programa ukrepov za Rome v obdobju 2021-2030. V dvorcu Rakičan se po novem lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, odprli so Romski kotiček. Ob koncu oddaje se bomo podali še v toplo Španijo, natančneje v Andaluzijo, kjer so 22. novembra obeležili dan romske skupnosti te pokrajine. Pred mikrofon smo ujeli zanimive romske sogovornike, ki nam bodo pobliže predstavili svojo kulturo.

Romi v Andaluziji

Podali smo se v toplo Španijo, natančneje v Andaluzijo, kjer so 22. novembra obeležili dan romske skupnosti te pokrajine. Pred mikrofon smo ujeli zanimive romske sogovornike, ki so nam pobliže predstavili svojo kulturo.

Dana Budisavljević

Naša gostja je bila zmagovalka filmskega festivala v Pulju, režiserka Dana Budisavljević. Je prva ženska, ki si je po letu 1957 prislužila zlato areno za režijo, in sicer z igrano-dokumentarnim filmom Dnevnik Diane Budisavljević. To je nekakšen hrvaški Schindlerjev seznam, saj je bila zgodba o Avstrijki, ki je v NDH rešila 10.000 srbskih otrok iz Jasenovca, skoraj neznana. Iz pozabe jo je potegnila prav režiserka Dana Budisavljević s skoraj enakim imenom kot junakinja filma – Diana Budisavljević. V oddaji boste spoznali tudi kuharja iz Črne gore Komnena Bakića in akademsko keramičarko iz Beograda Bojano Ristevski – oba zdaj domujeta v Ljubljani.

Kitajske sanje, 2. del

Štiri desetletja izjemnega razvoja so kitajsko družbo temeljito spremenila. Kitajska ima najhitreje rastoči srednji razred na svetu. Njena družba je vse bolj digitalna, a je tudi družba nadzora. Želi Kitajska svoj model razvoja razširiti tudi drugod? In predvsem kako bi kitajski vzpon lahko spremenil svet in naše vrednote? Avtor: Aleš Malerič Snemalec: Silvo Plavec Montažer: Martin Kastelic

Kaj govoriš? = So vakeres?

Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.

Mednarodna obzorja: Kitajske sanje, 1. del

V štirih desetletjih se je Kitajska iz zaostale in revne države preobrazila v drugo gospodarsko in politično silo sveta. Pod voditeljem Ši Džinpingom Kitajska vstopa v novo fazo razvoja. Toda kakšni so njeni cilji? Kaj želi z ambicioznimi infrastrukturnimi projekti in visokotehnološkim razvojem doseči? Je ameriški primat ogrožen? Avtor: Aleš Malerič Snemalec: Silvo Plavec Montažer: Martin Kastelic

Anton Baloh

Samo v tem šolskem letu se je prvič v klopi slovenskih osnovnih šol usedlo kar 1.700 priseljencev. Vključevanje otrok-priseljencev je vrsto let temeljilo na projektih in dobri volji posameznih učiteljev, a kaže, da se je država končno sistematično lotila izzivov priseljevanja. Kaj točno prinaša nov pravilnik za osnovne šole za učence-tujce, je v studiu pojasnil Anton Baloh z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Bosanski glasbenik Avdo Lemeš je predstavil glasbilo saz, ob katerem sevdalinke najbolje zvenijo. V kar štirih jezikih smo se pogovorili o ljubezni.

Kaj govoriš? = So vakeres?

V tokratni, že 250. oddaji, preverjamo stanje v romskih naseljih na Goričkem, udeležili pa smo se tudi okrogle mize v Novem mestu, kjer se zavzemajo za uspešno vključitev Romov v programe vseživljenjskega učenja. Mudili smo se v Kočevju, kjer v zadnjem času beležijo porast nestrpnosti do pripadnikov romske skupnosti, v Kerinovem Grmu pa obiskali tamkajšnji večnamenski romski center Drom. Na Pušči smo se udeležili literarnega popoldneva, v rubriki romskega jezika pa smo pozornost namenili svetovnemu dnevu romskega jezika.

Literarno popoldne na Pušči

Romsko kulturo in turistično društvo Pušča z izdajo prevoda pravljice avtorice Pavle Štrukelj opominja na ohranjanje romskega jezika.

Nestrpnost do Romov v Kočevju

Zaradi vandalizma, ki ga v zadnjem času izvajajo romski mladostniki, se nestrpnost do celotne romske skupnosti v Kočevju stopnjuje.

Pogovor z Borutom Pahorjem ob 10-letnici podpisa arbitražne pogodbe

Podpis arbitražnega sporazuma, ki je določil, da bo mejo med Slovenijo in Hrvaško zarisalo arbitražno sodišče, je pomenil konec osemnajstletnega obdobja prepirov in incidentov. Kakšna je situacija danes, ko mineva 10 let od njegovega podpisa?

Dnevi evropske kulturne dediščine: Dediščina #umetnost #razvedrilo

V posebni oddaji o 29. Dnevih evropske kulturne dediščine, največji kulturni prireditvi pod okriljem Sveta Evrope in Evropske unije, smo obiskali slavnostno odprtje na Vrhniki in številne dogodke po Sloveniji. Med drugim tako izvemo, kje je prava zakladnica arheoloških lesenih predmetov, kako sta povezana propadlo podjetje IUV Vrhnika in Ivan Cankar, kaj so retorte, kako je Ivan Grohar vplival na ustvarjalnost mladih ali kaj se skriva dvajset metrov pod Kranjem. Avtorica oddaje: Maša Levičnik Režiserka: Magda Lapajne

Mednarodna obzorja: Razdruženo kraljestvo

Po odločitvi britanskih volivcev leta 2016, da Združeno kraljestvo zapusti Evropsko unijo, so se začela dolgotrajna izstopna pogajanja. Le redki so si predstavljali, kako naporna bodo in v kakšno negotovost bodo potisnila državo. Brexit je sprožil pravi politični in družbeni kaos na Otoku. Ekipa Televizije Slovenija je pogledala, kako ključne politične odločitve spremljajo ljudje v različnih delih države. Zakaj ribiči podpirajo brexit? Kaj izstop pomeni za britanske izvoznike? Kako na politično preigravanje glede meje na irskem otoku gledajo prebivalci tamkajšnjih obmejnih krajev? Avtor: ADRIJAN BAKIČ Režiserka: TINA NOVAK Snemalec: GREGA KOS Montažer: MARTIN KASTELIC

Državna proslava ob dnevu reformacije

Ob dnevu reformacije, ki je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan, obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije, ki se je začela v Nemčiji, smo namreč Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh − Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar.