Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Ugriznimo znanost - Arhiv

Ljudje in zemlja

Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.

Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja

V oddaji prepletamo dve vrtnarski zgodbi. V Prlekiji smo novembra obiskali vrtnarko Anko Alt, ki je poletne gredice spremenila v jesenske, porezala je socvetja hermelike in jih zataknila na ročaje okrasne košare, z zdravilnimi listi si premazala poškodbo na koži, nekaj pa jih je natrgala in dodala v alkohol za pripravo zdravilnega šilčka. V Arboretumu Volčji Potok Vasja Dornik svetuje, katere grmovnice izbrati, da bo tudi zima zimzelena. Z njegovo pomočjo spoznavamo bršljan, lovorikovce, rdečelistno fotinijo, pa pieris, rododendrone in mahonijo. Ob tem še rubrika Dnevnik lastnih izkušenj. Dan po prvi zmrzali smo pobrali kivije.

Ljudje in zemlja

V tokratni oddaji bomo z rejci in strokovnjaki spregovorili o reji drobnice. Bili smo tudi na tradicionalnem posvetu Kmetijske svetovalne službe. Prireja ekološkega mleka postaja vse bolj zanimiva tržna niša. Ob koncu pa predstavljamo še pridelovalko studorskega česna.

Na vrtu

V nedeljo na adventnem venčku prižigamo prvo svečko. Osnovna oblika venčka je okrogla, krog simbolizira večnost. Zimzeleno okrasje je znak življenja, vijoličasta barva pa upanja. Štiri sveče predstavljajo štiri krščanske mejnike ali štiri strani neba oziroma letne čase in tuzemsko minljivost. Različne adventne dekoracije smo izdelali tudi ustvarjalci oddaje Na vrtu, v prvo smo dodali pralineje, druga je okrogla, tretja elegantno zelena. Strokovnjakinja kluba Gaia je obiskala članico Slavi na Viru pri Stični. Skupaj sta presadili večjo slonovo nogo in posadili mlade zavitolistne bokarneje. Martin Veselko pa v svojem vlogu svetuje, kako na vrtu uporabiti listje.

Ljudje in zemlja

Tokrat najprej govorimo o Afriški prašičji kugi, nalezljivi virusni bolezni prašičev, ki se nevarno približuje Sloveniji. Predstavljamo rejske uspehe Govedorejskega društva Šaleška dolina. Obiskali smo kmetico leta 2019 ter se ustavili na ekološki kmetiji Pri omi Neži in turistični kmetiji Vimpolšek v Brežicah.

Na vrtu

V oddaji Na vrtu se tokrat udeležujemo 2. festivala orhidej v Tropskem vrtu v Dobrovniku. V 15-ih letih, kolikor jih šteje podjetje Ocean Orchids, je tam zrastlo 24 milijonov orhidej-falenopsisov. Ob primerni oskrbi, gnojenju in zalivanju orhidej v toplejšem delu leta, bodo te predstavnice najštevilčnejše rastlinske družine na svetu, več let krasile tudi naša stanovanja in domove. Kako jih oskrbovati, je glavna tema oddaje, ob tem pa spoznavamo še vaniljo in bromelijevke. Slednje je Sabina Šegula pritrdila na epifitno drevo, Sebastjan Lipar pa je obiskal gledalko Stanko Pučnik.

Ljudje in zemlja

Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.

Med valovi

V oddaji Med valovi enkrat mesečno na TV Koper – Capodistria in na TV Slovenija 1 prikazujemo teme, ki so tesno povezane z morjem in ljudmi, ki živijo ob njem. V 25-minutni oddaji pripravljamo potopisne zapise, portrete in tematske prispevke. Odpiramo vprašanja in skušamo poiskati odgovore na pereče problematike povezane z morjem. Posebno pozornost namenjamo tudi pomorstvu, navtiki, ribištvu, ekologiji in podvodnemu svetu. Urednik in voditelj oddaje je Dean Jelačin.

Na vrtu

1. O POPROVI METI Marina Kodba je na dopoldanski čaj povabila farmacevtsko Magdaleno Lah. Tema pogovora: poprova meta, njene zdravilne učinkovine, uporaba v farmaciji in ljudskem zdravilstvu. Povabilu se je odzval tudi Sebastjan Lipar, ki je iz zeli, nabranih na Marininem bregu, naredil jesensko girlando. Poprova meta pomaga pri številnih tegobah, Marina jo je dodala v mazilo Adijo, prehlad, ki pomaga pri jesenskem pokašljevanju, čajna mešanica iz 4 zeli po Magdaleninem receptu pa nas zaziba v dober spanec. 2. JESENSKE OSKRBA JAGODIČEVJA Primož Brezovec svetuje, kako lahko še novembra porežemo dolge poganjke robid. Te se namreč hitro razraščajo. Tistim, ki nimate vrta, pa priporoča sorto, ki jo sadimo v lonce. 3. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ Ana-Marija Berk je pripravila vlog o kisanju repe. Posebnost postopka: repo daste v kozarec in jo kisate s kozarci vred.

Ljudje in zemlja

Pubec- štajersko narečno poimenovanje za mladeniča je pred petimi leti v Vinorodni deželi Štajerska postal sinonim za mlado vino. Tako so poimenovali tudi salon štajerskih mladih vin, na katerem se je letos predstavilo 25 vinarjev. Obiskali smo družino Šekoranja na Bizeljskem, ki prideluje kakovostna predikatna vina. Bili so tudi prvi, ki so skopali sodobno repnico v kateri sedaj zorijo njihova vina. Na Univerzitetnem vinogradniško-vinarskem centru Meranovo, ki deluje v okviru FKBV v Mariboru, veliko pozornosti v zadnjih desetletjih posvečajo predvsem raziskovalnemu delu. Oddajo zaokrožamo v Osemenjevalnemu centru Preska, kjer vsako leto pripravijo dan odprtih vrat in obiskovalcem predstavijo rezultate svojega dela.

Na vrtu

1. ZADNJA VRTNA OPRAVILA Vrt družine Plohl Krevh v Čreti je velik okrog 200 kvadratnih metrov, na njem pridelajo dovolj, da so z zelenjavo in sadjem skoraj samooskrbni. V neogrevani shrambi so na policah zloženi shranki, pobrane so buče in kiviji. Med zadnjimi vrtnimi opravili je spravilo orodja in vrtnih pripomočkov, na visoko gredo z jagodami bosta namestila pokrov. 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA Tudi vrt Jerneja Mazeja sta odpravlja na zimski počitek. Grede ne bodo prazne, Ana-Marija in Jernej sta nanje posadila česen in posejala motovilec, prazno zemljo pokrila s kartonom. Še prej je Jernej prst revitaliziral s pripravkom iz 50 zelišč, v bližini pa izkopal sladki in rimski koren. 3. ZASTIRKA IZ MISKANTA Zlati klasi kitajskega trstikovca so se spomladi, tik pred žetvijo, pozibavali v vetru in se stegovali k soncu. Gomoljno trajnico iz Azije, ki se je zadnje čase pri nas izkazala predvsem kot zastirka, imenujejo tudi miskantus, slonja ali srebrna trava. Ko rastlina po 3 letih doseže polno rodnost, vsako leto zraste do 3 metrov in pol.

Ljudje in zemlja

Na izboru Inovativni mladi kmet, ki ga organizira Zveza slovenske podeželske mladine s KGZS, vsako leto izberejo inovativnega mladega kmeta po izboru strokovne komisije in po izboru gledalcev. Predstavljamo oba dobitnika naslova za leto 2019.Bili smo tudi med profesorji in študenti Katedre za sadjarstvo in predelavo sadja FKBV v Mariboru. Ob 120 letnici obstoja smo obiskali Kmetijsko gozdarsko zadrugo Škofja Loka. Preverili pa smo tudi kakšna je letošnja letina sladkorne pese in čebule z 200 letno tradicijo, ki jo pridelujejo na območju Ptuja.

Na vrtu: V grajskem parku, 10. del

Štiri dni v maju so strokovnjaki in ljubiteljski vrtičkarji v nihajočih vremenskih razmerah urejali 6 tematskih gred ob dvorcu Tabor: grede Grajskih zeliščnih zvarkov, Grajske mize, Grajskega rožnega vrta, Grajskega sprehajališča, Grajskega kotička za počitek in Grajskih skrivnostni sekvoj. V prejšnjih oddajah smo že izvedeli, s katerimi izzivi so se soočali, kako so se spreminjale podobe njihovih kotičkov, pa tudi, kako so se ujeli med seboj in lastnikom dvorca. V zaključni oddaji spoznamo del produkcijske ekipe in izvemo, katera vrtnarska ekipa je zmagala.

Ljudje in zemlja

V koprski oddaji Ljudje in zemlja boste videli, kako je potekal drugi Festival sirov na Brdu pri Kranju. Sprehodili se bomo po koprskem kmetijskem sejmu, kjer so imele letos glavno besedo oljke in oljkarstvo. Izvedeli boste, kakšna bo sezona oljk v Istri in v Brdih. Šli bomo tudi v Južno Italijo, kkjer imajo velike težave z vremenskimi spremembami, z bakterijo, ki napadda predvsem oljke, razvoj kmetijstva pa vidijo predvsem v povezavi s turizmom.Predstavili vam bomo projekt mediteranski vrtovi, kjer lahko obiskovalci spoznavajo naša zelišča in njihovo uporabo. Oddajo tokrat za spremembo torej začenjamo na Gorenjskem.

Na vrtu: V grajskem parku, 9. del

Ekipe resničnostnega vrtnarskega izziva V grajskem parku zaključujejo delo. Zeliščne grede samostanskega vrta, okrasne ob sprehajališču in visoke zelenjavne grede so tekmovalci že uredili, predstavljamo še zadnje tri... V parku, v najbolj oddaljenem kotičku, člani oranžne ekipe k sekvojam zasajajo še sekvojadendrone, ki se našim zimskim temperaturam lažje prilagodijo. Dame v rdečih majicah med dišeče vrtnice dodajajo nižje trajnice; kotiček za počitek bo skrit za okrasnimi travami, prepoznamo ga po vzorcih z nekdanjih francoskih vrtov.

Ljudje in zemlja

Prejšnji teden so v Halozah gostili 5. slovenski podeželski parlament. Glavna tema razprav je bila Skupna evropska kmetijska politika v naslednjem desetletju. Potem, ko je Društvo lastnikov gozdov Pohorje Kozjak javno opozorilo na številne težave, ki jih imajo ob sanaciji poškodovanih gozdov, si je stanje ogledala tudi resorna ministrica s skupino strokovnjakov. Skupina slovenskih sadjarjev je ustanovila Zadrugo za razvoj sadjarstva. Svoje prve aktivnosti so usmerili v novo razvojno priložnost, sajenje sorte jabolk - bonita. Oddajo zaokrožamo s predstavitvijo druge izdaje Zbirke ampelografskih upodobitev vinske trte V. in C. Kreuzerja, pobudnik ponatisa je bil KGZ zavod Maribor, ki je tudi lastnik originalov, shranjenih v Pokrajinskem muzeju Maribor.

Na vrtu: V grajskem parku, 8. del

Zadnja dva dneva so grajske vrtnarske ekipe zaključevale delo. Ekipa Grajske mize je z materialom napolnila vseh šest visokih gred, pri sajenju mešanih posevkov pa upoštevala dobre sosede. Zelenim, tako smo jih poimenovali, ker so oblečeni v zelene majice, se pozna utrujenost. Še malo in tudi osem zeliščnih gred bo polnih zdravilnih rastlin. Grede ob grajskem sprehajališču se jeseni obarvajo vijoličasto.

Ljudje in zemlja

Pred zaključkom letošnje trgatve smo preverili, kakšna je letina in kako so bili zadovoljni s pridelovalnim letom v Vinorodnih deželah Podravje in Posavje. Ob Svetovnem dnevu kmetic smo obiskali dve kmetiji v dolini reke Ščavnice in se z družinskimi člani pogovarjali o položaju kmečkih žensk v družini in družbi nekoč in danes. Bili smo tudi na prazniku jabolk v Selnici ob Dravi, kjer izberejo kraljico jabolk.

Na vrtu: V grajskem parku, 7. del

Madžarska vodica velja za enega najstarejših parfumov. Uporabljala naj bi jo priletna madžarska kraljica Elizabeta in se z njeno pomočjo tako pomladila, da se je vanju zaljubil 25-letni kraljevič. Tako pravi zgodba. Osnova vodice je rožmarin, obstaja več izvornih receptov. Marina Kodba je enega od teh predstavila grajskim vrtnarskim ekipam, ki so morali nato sestaviti svojo recepturo za madžarsko vodico. V 10-ih minutah in iz zeli, ki so jih imeli na razpolago. Katera dišava je najbolj prepričala strokovnjakinjo? In kako so medsebojno sodelovali člani ekip?

Ljudje in zemlja

V tokratni oddaji Ljudje in zemlja bomo najprej spregovorili o letošnji trgatvi na Krasu, v Brdih ter v zamejstvu. V Števerjanu so namreč ponovno obudili stari običaj vaške trgatve. Od veselih pa k žalostnim dogodkom. Volkovi, ki jih v Posočju doslej ni bilo, so Na Kobariškem Stolu naredili pravi pokol drobnice. Kmetje so razočarani in jezni. Poročamo o začetku sanacije gozda okoli Cerja na goriškem Krasu. Bili smo tudi na državnem tekmovanju v gozdarskih spretnostih v Postojni. Za konec pa vam bomo pokazali, kako se je nekoč v Istri oralo z istrskim govedom ali boškarinom. Vabljeni k ogledu.