Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Ugriznimo znanost - Arhiv

Kaj je v našem prahu?

Okolje, v katerem živimo, vpliva na naše zdravje. Onesnažen zrak je najpomembnejša okoljska javnozdravstvena težava razvitega sveta in zaradi njega vsako leto prezgodaj umre več kot dva milijona ljudi na svetu. V Sloveniji Agencija RS za okolje izvaja reden monitoring kakovosti zraka. Na 41 merilnih postajah po Sloveniji merijo v zraku delce velikosti 10 in 2,4 mikrometrov ter različne spojine in elemente, ki so lahko za nas škodljivi. Tako imamo kakovostne podatke o tem, kakšen zrak dihamo v Sloveniji. Vendar se delci, ki so v zraku, na koncu nekje usedejo in kopičijo, zato jih lahko zberemo in preučujemo tudi tam, kjer ni merilnih postaj. Kaj je v cestnem prahu in prahu, ki je v naših domovih?

Pasti carskega reza

Število carskih rezov po svetu narašča. Na nekaterih zasebnih klinikah po svetu opravijo tudi 80 % carskih rezov. Nekateri svarijo, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, za tretjino večjo verjetnost za razvoj avtizma, več možnosti za razvoj alergij, da carski rez vpliva na otrokov imunski sistem in celo na evolucijo človeka. Koliko resnice je v tem? Carski rez pa predvsem rešuje življenja! Kako zahtevna operacija je carski rez in kakšna so tveganja za otroka in kakšna za mamo?

Skrivnostni vid

Barve in vzorci so povsod okrog nas. Nekateri vzorci nase vlečejo pozornost, drugi živali varujejo pred plenilci. Ste kdaj pomislili, da bi se oddeli v črno-belo črtasto oblačilo, da bi se obvarovali pred nadležnimi žuželkami? No, morda se po ogledu oddaje prihodnji teden odločite za to! Govorili bomo o obadih, srednje velikih muham podobnim žuželkah, ki kar štirikrat redkeje pristanejo na črtastih zebrah kot na konjih. Zakaj samice obadov kri najraje pijejo črnim konjem? Zaradi posebnega polarizacijskega vida. Zakaj je ta vid koristen? Kaj je polarizirana svetloba? In ali tako vidijo tudi druge žuželke?

Antioksidanti in radikali

Si želite gladko in sijočo kožo, bleščeče lase, močan imunski sistem in večno mladost? Police v trgovinah in oglasi nam za dosego vsega tega ponujajo antioksidante! To so lovilci radikalov, ki v našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica številnih dejavnikov, kot so onesnažen zrak, stres, ionizirajoče sevanje… Antioksidante lahko zaužijemo s hrano, proizvaja pa jih tudi naše telo samo. Kdaj jih moramo dodatno uživati? Ali so antioksidanti res tako vsemogočni in dobri in ali so radikali res samo slabi?

Vodik - energija prihodnosti?

Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila. Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika?

Skrivnosti morskega dna

Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo.

Nevarnosti vročinskih valov

Evropska mesta so vse bolj vroča! Med vročinskimi valovi v Evropi je leta 2005 v 16 evropskih državah umrlo več kot 70.000 ljudi. Lansko poletje je bilo 5. najbolj vroče v zadnjih sto letih in v Sloveniji smo imeli dva vročinska vala. Kaj nas čaka letos? Ali znajo strokovnjaki napovedati vročinski val? Vročinski valovi nižajo kakovost življenja, poslabšajo kronična bolezenska stanja pri ljudeh in zmanjšajo produktivnost v šoli in pri delu. Vsaka stopinja dviga povprečne dnevne temperature nad 25 stopinj Celzija zmanjša produktivnost za dva odstotka. Manjša produktivnost pa pomeni za podjetja manjši dobiček! Kaj lahko naredimo, da bodo posledice vročinskih valov na vseh področjih čim manjše?

Zemlja iz vesolja

Poznate rek Zaradi dreves ne vidi gozda? Tudi znanstveniki včasih potrebujejo širšo sliko. Pri proučevanju vremenskih pojavov, naravnih nesreč in učinkov človekove dejavnosti morajo včasih pogledati od zelo daleč. Iz vesolja! Posledice vremenskih ekstremov in človekove dejavnosti si lahko na Zemlji pogledamo povsem od blizu, a šele z zveznimi satelitskimi posnetki lahko vidimo razsežnost nekega pojava ali dogodka. Danes lahko z daljinskim zaznavanjem spremljamo migracije živali, širjenje invazivnih rastlinskih vrst in razvoj neformalnih naselij (slumov), nadzorujemo pomorski promet in odkrivamo nedostopna arheološka najdišča, a z nekajurnim zamikom. Projekt EarthNow pa obljublja, da bomo z uporabo pametnih aplikacij lahko Zemljo kmalu opazovali v živo.

Ljudje na Luni

»To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.« Dvajsetega julija letos bo minilo 50 let, odkar je prvi človek stopil na Lunino površje. Astronavti Apolla 11 so na njej postavili številne merilne naprave, s katerimi so znanstveniki na Zemlji med drugim lahko prvič natančno določili oddaljenost Lune od Zemlje. Da pa smo lahko šli na Luno, smo morali o njej veliko vedeti že prej. Z opazovanjem z Zemlje so morali izdelati natančne zemljevide njene bližnje strani, ki so astronavtom omogočili varen pristanek. Z Lune so astronavti prinesli tudi kamnine. Nekaj so jih zapečatene hranili do letos, saj so čakali na boljšo tehnologijo za analizo. Po Luninem površju je hodilo 12 ljudi, zadnji leta 1972. Nasa je napovedala, da naj bi leta 2024 znova pristali na Luni. Kaj vse vemo o njej in kaj bi še radi izvedeli?

Nov kilogram

Pred več kot dvestotimi leti so meroslovci določili, da masa enega litra vode pri štirih stopinjah Celzija tehta en kilogram. Pozneje so ugotovili, da ta definicija zaradi različnih vplivov iz okolja ni najbolj natančna, zato so izdelali mednarodni prototipni kilogram – valj iz platine in iridija, ki ga hranijo pod tremi steklenimi zvonovi v trezorju Mednarodnega biroja za uteži in mere v Parizu. Vendar se je masa tudi tega kilograma skozi leta spreminjala. Po letih preračunavanja in testov v laboratorijih po vsem svetu bo naslednji teden fizični predmet zamenjal tako imenovani elektronski kilogram, to je kilogram, ki je določen s fizikalno konstanto. Kako so ga določili in kakšen dosežek je to?

Pazimo na čmrlje!

Ste se pripravljeni odreči slastnim, sočnim paradižnikom, sladkim jagodam ali ameriškim borovnicam? V to bomo prisiljeni, če ne bomo poskrbeli za čmrlje. Ti so namreč njihovi najpomembnejši opraševalci. S številnimi ukrepi že skrbimo za čebele, zdaj so na vrsti čmrlji! Na svetu jih je približno 400 vrst, v Evropi jih imamo 68 vrst in kar četrtini grozi izumrtje. V Sloveniji pa živi približno 35 vrst teh marljivih divjih opraševalcev, ki zaradi svoje telesne zgradbe začnejo delati že, ko so čebele še na toplem v panjih.

Kraljica začimb vanilja

Želite pripraviti slastno čokoladno torto? Potrebujete: moko, jajca, maslo, mandlje, čokolado in vaniljo. Prav zadnja je najbolj priljubljena aroma in njeni dišeči rjavi stroki so nepogrešljiva sestavina vsake kuhinje. Vsako leto nastane več kot 1000 novih izdelkov z aromo vanilje. Svetovna proizvodnja kraljice začimb ne more več dohajati njenega povpraševanja, zato je cena naravne vanilje tako zrasla, da je presegla pregovorno drag žafran. Kljub temu so trgovske police polne vanilje. Od kod vsa ta vanilja, če je gojenje dreves in pridobivanje te žlahtne arome zahtevno in drago? Ali sploh poznamo naravno aromo vanilje? Če ta v trgovini ni naravna, iz česa jo pridelajo?

Po sledeh kraških voda

Na cesti od Kozine proti Hrvaški se je zgodila prometna nesreča. Znanstveniki zdaj proučujejo, ali je zaradi tega ogrožena pitna voda na Obali. Zakaj, boste pomislili? Zato, ker se pod površjem pretekajo podzemne vode, ki so globoko v kraških tleh močno prepletene. Čeprav so očem skrite, jih z onesnaževanjem na površju ogrožamo. In ker se približno polovica prebivalstva oskrbuje z vodo iz kraških vodonosnikov, je še toliko pomembneje, da pazimo zanje. Strokovnjaki s posebnimi poskusi raziskujejo, kakšne so te povezave in zakaj so pred 150 leti ribe, ki so jih vrgli v Škocjanskih jamah, našli na izviru Timave.

Z algami do čistejšega okolja

Cvetenje oziroma pretirano razmnoževanje alg v naših jezerih in morju je vse pogostejše. Alge dojemamo kot nadležno onesnažilo, a je njihovo razmnoževanje v resnici le posledica onesnaženja, ki ga povzročamo ljudje. Po nekaj tednih hitrega razmnoževanja nastane tudi po več ton algne biomase. Bi jo lahko koristno uporabili? Za gnojila, bioplastiko, olja, vodik, fosfor ali celo za električno energijo? Bi nam lahko pomagale čistiti odpadno vodo? Govorili bomo o vsestranskosti alg in pogledali, kako si lahko z njimi pomagamo pri reševanju razmer na planetu.

Ko srce popusti

4. aprila 1959 je Američan prof. Denton Cooley prvi na svetu v človeka vstavil umetno srce in s tem postavil nov mejnih v zdravljenju srčnih bolezni. Gost oddaje, svetovno priznan srčni kururg prof. dr. Igor Gregorič je o tem bral, ko je bil star 14 let. Pozneje je s prof. Cooleyjem celo sodeloval. Z njim bomo govorili o našem neutrudnem organu, ki prvič utripne približno 16. dan po spočetju, v povprečnem človekovem življenju pa kar 2,5 milijard krat in tako prečrpa 378 milijonov litrov krvi. Če je zdravo. Kaj pa če ta mišica popusti? Je presaditev srca edino upanje za življenje? Darovanih organov primanjkuje, zato skušajo znanstveniki v laboratorijih razviti pravo človeško srce. Kdaj bo to prvič utripnilo v človeku?

Pogled v človeško telo

Pred 123 leti smo prvič brez kirurškega poséga pogledali v nótranjost človeškega telesa. Nemški fizik Rentgen je s posebnimi žarki slikal ženino roko. Danes imamo veliko metod, s katerimi lahko pogledamo v naše telo. Zdravniki se jih poslužujejo, da uspešno postavijo diagnozo in se odločijo za pravo terapijo. Različno slikanje ponuja neprecenljiv pogled v organe, tkiva in njihovo delovanje. Vendar ima vsak tehnološki pristop tudi nekaj omejitev in neželenih posledic. Kako lahko najbolje pogledamo v naše telo in ali nam je še kaj skrito?

Rekonstrukcija potresov v preteklosti

Na slovenskem ozemlju se vsak teden zgodi približno 40 potresov, na leto jih je kakih 2500! Zaznavamo jih lahko, ker imamo zelo natančne merilne naprave. Vendar potrese merimo šele zadnjih sto let. Kako pa bi jih lahko rekonstruirali v preteklosti? Za približno 1000 leta nazaj o njih pričajo pisni viri. Bi lahko iz njih kako ugotovili, kako močni so bili ti potresi v preteklosti? Kako daleč lahko gremo še z drugimi metodami, npr. s paleogeološko metodo? Zakaj geologe zanimajo tudi mnogo starejši potresi? Bi lahko s poznavanjem potresov v preteklosti napovedali potresno ogroženost v prihodnosti?Na slovenskem ozemlju se vsak teden zgodi približno 40 potresov, na leto jih je kakih 2500! Zaznavamo jih lahko, ker imamo zelo natančne merilne naprave. Vendar potrese merimo šele zadnjih sto let. Kako pa bi jih lahko rekonstruirali v preteklosti? Za približno 1000 leta nazaj o njih pričajo pisni viri. Bi lahko iz njih kako ugotovili, kako močni so bili ti potresi v preteklosti? Kako daleč lahko gremo še z drugimi metodami, npr. s paleogeološko metodo? Zakaj geologe zanimajo tudi mnogo starejši potresi? Bi lahko s poznavanjem potresov v preteklosti napovedali potresno ogroženost v prihodnosti?

150 let najpomembnejšega kemijskega pripomočka

Pred 150 leti je ruski kemik Dimitrij Mendelejev v smiselni red razvrstil 63 takrat znanih elementov in napovedal vsaj še 4, ki jih še niso odkrili. Ko so pozneje podrobno spoznali zgradbo atomov, so opazili, da je Mendelejev elemente razvrstil tudi po njihovi atomski zgradbi, ki je takrat še ni poznal. Kako mu je to uspelo? Danes je v periodnem sistemu vpisanih 118 elementov. Pred približno tremi leti so vanj vpisali zadnje 4 elemente, nihonij z vrstnim številom 113, moskovij 115, tenesin 117 in oganeson 118. S tem je postala polna tudi 7. vrstica periodnega sistema. Znanstveniki pa še naprej sintetizirajo nove elemente. Koliko jih še lahko naredimo? Kje je meja? Kako pri tem sodelujejo slovenski znanstveniki?

Preiskovanje letalskih nesreč

Najhujša letalska nesreča se je zgodila leta 1977 na Tenerifu, ko sta zaradi megle in slabe komunikacije trčili dve potniški letali. V nesreči je umrlo 583 ljudi, 61 jih je nesrečo preživelo. Leta 2010 se je zgodilo 162 nesreč, lani pa le še 98. Po podatkih Urada za letalske nesreče iz Ženeve se je od leta 1985 število letalskih nesreč zmanjšalo za 53 odstotkov. Število žrtev se je v tem obdobju zmanjšalo za 70 odstotkov. Obenem pa se je zelo povečalo število potnikov. Leta 2015 je bilo število potnikov v letalskem prometu za več kot 300 odstotkov višje kot pred 30 leti. Letalski promet je varnejši tudi zaradi zelo natančnih preiskav letalskih nesreč. Kako preiskujejo letalske nesreče?

Arheologija pod vodo

Slovenci se lahko pohvalimo, da smo začetniki podvodne arheologije. Naravoslovec Dragotin Dežman se je leta 1884 lotil raziskovanja rečnega dna Ljubljanice ob Dolgih njivah pri Vrhniki. Najel je dva potapljača Avstro-ogrske vojne mornarice iz Pule, ki sta med 17. in 28. septembrom 1884 pregledala dno Ljubljanice in našla 33 najdb, predvsem iz časa antičnega Rima. Zakaj morajo arheologi pod vodo? Zato, ker se površje Zemlje nenehno spreminja. Morja se dvigajo, jezera izginjajo in nastajajo nova, pojavljajo se nove reke, stare pa spreminjajo strugo. Vse to se dogaja v tisočletjih, zato tega niti ne opazimo. In tako so morja, reke in jezera pod gladino skrili sledi življenja na ozemlju, kjer jih nekoč še ni bilo. In kako se podvodna arheologija razlikuje od kopenske?

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...