Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Ugriznimo znanost - Arhiv

Zdravljenje z elektrošoki

Rosemary Kennedy, sestri ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, so leta 1941 izvedli lobotomijo. 23-letna Rosemary, prej učiteljica, je po posegu prenehala govoriti, njeno gibanje je bilo povsem ohromljeno, do konca življenja je bila odvisna od pomoči drugih. V začetku 20. stoletja so ogrožajoče duševne motnje med drugim zdravili tudi z lobotomijo, vbrizgavanjem kafre in elektrošokom. Te z današnjega vidika nečloveške, nenadzorovane in nepreverjene metode so zdravniki izvajali v upanju, da bi pomagali bolnikom. Za zdravljenje duševnih bolezni se danes največkrat uporabljajo zdravila. Kako še lahko zdravimo duševne bolezni?

Poskusi na živalih

V vsakdanjem življenju se ni mogoče izogniti uporabi rezultatov raziskav na živalih. Z uporabo laboratorijskih živali smo spoznali človeško biologijo in dobili znanje o anatomiji, osnovnih fizioloških procesih v organizmu in vzrokih za bolezni. Živali imajo pomembno vlogo pri raziskavah, ki dajejo upanje obolelim za rakom, demenco ali drugimi boleznimi, ki jih še ne znamo dovolj dobro zdraviti. Število laboratorijskih živali danes omejujemo in strogo nadzorujemo, vendar vsa zdravila in nove metode diagnosticiranja.

Elektrika v telesu

Najbolj znana elektronska naprava, ki jo vsajamo v naše telo, je srčni spodbujevalnik. Šved Arne Larsson je prvi človek na svetu, ki so mu leta 1958 v telo vsadili srčni vzpodbujevalnik. Delal je le nekaj ur, zato so ga nadomestili z drugim, ki je delal le nekaj dni. Arneju Larssonu so zamenjali kar 22 različnih srčnih spodbujevalnikov. Srčni vzpodbujevalnik vsadijo pacientom, katerim srce ne proizvaja dovolj lastne električne energije, ki povzroča značilno krčenje in sproščanje srčne mišice. Potencialno napetost pa ima prav vsaka celica našega telesa. Kaj lahko naredimo, ko elektrika v našem telesu odpove?

Psihofiziologija – telo pove več kot misli

Kaj nam je najbolj všeč pri praženem krompirčku ali pri avtomobilih? Kako prijetno ali neprijetno nam je in ali smo sproščeni ali vznemirjeni lahko čutimo sami, v zadnjih letih pa se vedno bolj uveljavljajo meritve našega odziva na psihološke dražljaje. Včasih se učinka zunanjega dražljaja niti ne zavedamo, naš avtonomni živčni sistem pa se odzove in naprave našo reakcijo zabeležijo. To pa s pridom uporablja industrija, da nam ponuja izdelke, ki so nam najbolj všeč.

Ven iz okvirjev

Kaj vse lahko naredimo iz ene opeke? Odgovor na to vprašanje lahko pokaže, kako ustvarjalni smo. Z opeko lahko rišemo, jo razbijemo, dodamo zemlji za rože, uporabimo za obtežilec ali polico. Pri ustvarjalnosti ne iščemo pravega odgovora, bolj pomembno je število relevantnih odgovorov. Kaj pa vpliva na ustvarjalnost? Ena od raziskav pri dvojčkih je pokazala, da naj bi od svojih staršev podedovali le 30% ustvarjalnosti. Lahko pa se je naučimo, saj obstajajo številne metode, s katerimi lahko razvijamo kreativnost skozi celo življenje. Nekaj vam jih bomo pokazali!

Beton – material preteklosti in prihodnosti

Beton je takoj za vodo drugi najbolj uporabljani material na svetu. Z njim so gradili že pred več kot 2000 leti in mnoge izmed teh stavb, na primer rimski Panteon, stojijo še dandanes. Po razpadu Rimskega imperija se je recept za beton izgubil, zato so gradnje spet postale dogotrajne in drage. Vse do 19. stoletja nismo več znali pripraviti veziva za mešanico peska in vode, ki bi se na zraku strdila v trden material. Izum cementa in ponovno odkritje betona, ki so ga ojačali z jeklenimi palicami in mrežami, pa je za vedno spremenil podobo naših zgradb. Prav beton je omogočil, gradnjo visokih objektov nenavadnih oblik. Kaj vse lahko z njim naredimo? Katere betone poznamo in kakšni bodo betoni prihodnosti?

Elektrika iz sončnih zajčkov

Legenda pravi, da je največji grški matematik Arhimed s sočnimi žarki odbitimi od zrcal zažgal rimske ladje, ki so napadle njegovo rojstno mesto Sirakuze na Siciliji. Znanstveniki v resničnost legende dvomijo, ideja pa je ostala živa. Z ogledali ujete sončne žarke smo začeli uporabljati za pridobivanje električne energije v koncentratorskih sončnih elektrarnah. Leta 2050 naj bi na Zemlji potrebovali že 28.000 teravatov električne energije – nepredstavljiva in ogromna številka. In ker nam vsak dan na Zemljo pade ogromno energije s sonca, jo bomo morali začeti učinkoviteje izkoriščati. Kakšno vlogo bodo imele sončne koncentratorske elektrarne v prihodnosti?

Au, boli!

Bolečina. Traja lahko le nekaj sekund ali pa nas obremenjuje leta. Četrtina Slovencev namreč trpi za kronično bolečino. Nekateri ljudje čutijo bolečino celo v okončini, ki je nimajo, drugi bolečine sploh nikoli ne čutijo. Čeprav bi se ji vsi radi izognili, je za naše življenje zelo pomembna. Večina moških, ki ne čuti bolečine, umre še pred 20. letom starosti. Bolečine pa ne čutimo vsi enako intenzivno. Zakaj je bolečina tako zelo subjektivna? Zakaj ni vedno sorazmerna s poškodbo telesa in kaj vse vpliva na to, kako jo doživljamo? Znanstveniki s preučevanjem genov, ki so odgovorni tudi za bolečino, iščejo nove rešitve za utišanje kronične bolečine.

Genske terapije z virusi

Ob besedi virus nas večina najprej pomisli na bolezen. Poznamo več tisoč vrst virusov, ki so povsod okoli nas. A le malo virusov povzroča bolezni. Te najstarejše prebivalce našega planeta lahko celo obrnemo sebi v prid. Z genskim zdravljenjem z virusi že danes lahko pozdravimo nekatere do zdaj neozdravljive bolezni. Ena takih je tudi spinalna mišična atrofija. Kateri so tisti virusi, ki nam lahko pomagajo, kako virus postane zdravilo in katere bolezni bo lahko pozdravila genska virusna terapija? Pri razvoju te terapije pa imamo pomembno vlogo tudi Slovenci.

Omrežje 5G

V svetu se uveljavlja novo mobilno omrežje 5G. Raziskovalno ali komercialno ga že uporabljajo v Južni Koreji, delih Kitajske in ZDA, Švici in nekaj mestih v Veliki Britaniji. V Sloveniji imamo trenutno LTE omrežje, ki je nadgradnja omrežja 4G. Vsaka nova generacija mobilnega omrežja naj bi omogočala 10 krat več od prejšnje: hitrejši internet, hitrejše povezovanje, zmogljivejše omrežje, hitrejši prenos podatkov. Kako se 5G razlikuje od prejšnjega omrežja in kaj vse bo omogočalo? Kako deluje? Kako dobro je raziskan vpliv 5G tehnologije na zdravje ljudi? In kdaj bomo imeli mobilno omrežje 5G v Sloveniji?

Kaj je v našem prahu?

Okolje, v katerem živimo, vpliva na naše zdravje. Onesnažen zrak je najpomembnejša okoljska javnozdravstvena težava razvitega sveta in zaradi njega vsako leto prezgodaj umre več kot dva milijona ljudi na svetu. V Sloveniji Agencija RS za okolje izvaja reden monitoring kakovosti zraka. Na 41 merilnih postajah po Sloveniji merijo v zraku delce velikosti 10 in 2,4 mikrometrov ter različne spojine in elemente, ki so lahko za nas škodljivi. Tako imamo kakovostne podatke o tem, kakšen zrak dihamo v Sloveniji. Vendar se delci, ki so v zraku, na koncu nekje usedejo in kopičijo, zato jih lahko zberemo in preučujemo tudi tam, kjer ni merilnih postaj. Kaj je v cestnem prahu in prahu, ki je v naših domovih?

Pasti carskega reza

Število carskih rezov po svetu narašča. Na nekaterih zasebnih klinikah po svetu opravijo tudi 80 % carskih rezov. Nekateri svarijo, da imajo otroci, rojeni s carskim rezom, za tretjino večjo verjetnost za razvoj avtizma, več možnosti za razvoj alergij, da carski rez vpliva na otrokov imunski sistem in celo na evolucijo človeka. Koliko resnice je v tem? Carski rez pa predvsem rešuje življenja! Kako zahtevna operacija je carski rez in kakšna so tveganja za otroka in kakšna za mamo?

Skrivnostni vid

Barve in vzorci so povsod okrog nas. Nekateri vzorci nase vlečejo pozornost, drugi živali varujejo pred plenilci. Ste kdaj pomislili, da bi se oddeli v črno-belo črtasto oblačilo, da bi se obvarovali pred nadležnimi žuželkami? No, morda se po ogledu oddaje prihodnji teden odločite za to! Govorili bomo o obadih, srednje velikih muham podobnim žuželkah, ki kar štirikrat redkeje pristanejo na črtastih zebrah kot na konjih. Zakaj samice obadov kri najraje pijejo črnim konjem? Zaradi posebnega polarizacijskega vida. Zakaj je ta vid koristen? Kaj je polarizirana svetloba? In ali tako vidijo tudi druge žuželke?

Antioksidanti in radikali

Si želite gladko in sijočo kožo, bleščeče lase, močan imunski sistem in večno mladost? Police v trgovinah in oglasi nam za dosego vsega tega ponujajo antioksidante! To so lovilci radikalov, ki v našem telesu nastajajo nepretrgoma kot posledica številnih dejavnikov, kot so onesnažen zrak, stres, ionizirajoče sevanje… Antioksidante lahko zaužijemo s hrano, proizvaja pa jih tudi naše telo samo. Kdaj jih moramo dodatno uživati? Ali so antioksidanti res tako vsemogočni in dobri in ali so radikali res samo slabi?

Vodik - energija prihodnosti?

Še vedno skoraj 80 odstotkov vse primarne energije, ki jo uporabljamo danes, pridobimo iz fosilnih goriv. Katere vire bomo uporabljali, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo? Bomo elektriko proizvajali z vetrnimi elektrarnami, sončnimi celicami, hidro- ali jedrskimi elektrarnami? Bomo znali narediti fuzijo? Ali bo energent prihodnosti vodik, iz katerega bomo proizvajali elektriko, ki bo poganjala tudi naša vozila. Kljub temu da vodik ni primarni vir energije, saj ga na Zemlji v prosti obliki skoraj ni, bo imel v prihodnosti pomembno vlogo, saj bo lahko eden izmed ključnih nosilcev energije. Kako in kje ga bomo uporabljali? Kako zelena bo prihodnost vodika?

Skrivnosti morskega dna

Na najgloblji točki našega morja, 39,6 metra pod gladino, je podvodni Triglav. Kako je nastal? Kako dobro poznamo nekaj več kot 210 kvadratnih kilometrov našega morja? Ko smo ga posneli z ultrazvočnim globinomerom, smo na dnu zagledali razbitine potopljenih ladij, posledice vleke ribiških mrež in sidranja velikih ladij, antične naselbine, morske travnike … Podatki o globinah morja in morskem dnu so pomembni tudi za kartografijo slovenskega morja in s tem varen pomorski promet. Podpovršinski globinomeri pa nam omogočajo tudi pogled pod površje današnjega morskega dna. Tako vemo, kakšna je bila površina tega ozemlja več deset tisoč let nazaj, ko tam morja še ni bilo.

Nevarnosti vročinskih valov

Evropska mesta so vse bolj vroča! Med vročinskimi valovi v Evropi je leta 2005 v 16 evropskih državah umrlo več kot 70.000 ljudi. Lansko poletje je bilo 5. najbolj vroče v zadnjih sto letih in v Sloveniji smo imeli dva vročinska vala. Kaj nas čaka letos? Ali znajo strokovnjaki napovedati vročinski val? Vročinski valovi nižajo kakovost življenja, poslabšajo kronična bolezenska stanja pri ljudeh in zmanjšajo produktivnost v šoli in pri delu. Vsaka stopinja dviga povprečne dnevne temperature nad 25 stopinj Celzija zmanjša produktivnost za dva odstotka. Manjša produktivnost pa pomeni za podjetja manjši dobiček! Kaj lahko naredimo, da bodo posledice vročinskih valov na vseh področjih čim manjše?

Zemlja iz vesolja

Poznate rek Zaradi dreves ne vidi gozda? Tudi znanstveniki včasih potrebujejo širšo sliko. Pri proučevanju vremenskih pojavov, naravnih nesreč in učinkov človekove dejavnosti morajo včasih pogledati od zelo daleč. Iz vesolja! Posledice vremenskih ekstremov in človekove dejavnosti si lahko na Zemlji pogledamo povsem od blizu, a šele z zveznimi satelitskimi posnetki lahko vidimo razsežnost nekega pojava ali dogodka. Danes lahko z daljinskim zaznavanjem spremljamo migracije živali, širjenje invazivnih rastlinskih vrst in razvoj neformalnih naselij (slumov), nadzorujemo pomorski promet in odkrivamo nedostopna arheološka najdišča, a z nekajurnim zamikom. Projekt EarthNow pa obljublja, da bomo z uporabo pametnih aplikacij lahko Zemljo kmalu opazovali v živo.

Ljudje na Luni

»To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo.« Dvajsetega julija letos bo minilo 50 let, odkar je prvi človek stopil na Lunino površje. Astronavti Apolla 11 so na njej postavili številne merilne naprave, s katerimi so znanstveniki na Zemlji med drugim lahko prvič natančno določili oddaljenost Lune od Zemlje. Da pa smo lahko šli na Luno, smo morali o njej veliko vedeti že prej. Z opazovanjem z Zemlje so morali izdelati natančne zemljevide njene bližnje strani, ki so astronavtom omogočili varen pristanek. Z Lune so astronavti prinesli tudi kamnine. Nekaj so jih zapečatene hranili do letos, saj so čakali na boljšo tehnologijo za analizo. Po Luninem površju je hodilo 12 ljudi, zadnji leta 1972. Nasa je napovedala, da naj bi leta 2024 znova pristali na Luni. Kaj vse vemo o njej in kaj bi še radi izvedeli?

Nov kilogram

Pred več kot dvestotimi leti so meroslovci določili, da masa enega litra vode pri štirih stopinjah Celzija tehta en kilogram. Pozneje so ugotovili, da ta definicija zaradi različnih vplivov iz okolja ni najbolj natančna, zato so izdelali mednarodni prototipni kilogram – valj iz platine in iridija, ki ga hranijo pod tremi steklenimi zvonovi v trezorju Mednarodnega biroja za uteži in mere v Parizu. Vendar se je masa tudi tega kilograma skozi leta spreminjala. Po letih preračunavanja in testov v laboratorijih po vsem svetu bo naslednji teden fizični predmet zamenjal tako imenovani elektronski kilogram, to je kilogram, ki je določen s fizikalno konstanto. Kako so ga določili in kakšen dosežek je to?

Prijavite se na e-novice