Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Dokumentarni - Arhiv

Čudež pri Kobaridu

Dokumentarna pripoved je osredotočena na 12. soško ofenzivo, imenovano tudi Preboj oziroma Čudež pri Kobaridu, ki se je začela 24. oktobra 1917 s prebojem skupne 14. nemško-avstro-ogrske armade pri Tolminu in Bovcu in se meseca novembra končala s katastrofalnim porazom in umikom italijanske vojske vse do reke Piave. Domači in tuji zgodovinarji skupaj z ostalimi sogovorniki presojajo enega največjih vojaških gorskih spopadov vseh časov s stoletne distance, odstirajo mite in ozadja ter razkrivajo manj znane podrobnosti takratnega bojevanja ter taktiko infiltracije in zametke pozneje slovitega nemškega blitzkriega – bliskovite vojne, preizkušene tudi v Zgornjem Posočju. Številne domače in tuje institucije, organizacije in društva še danes po 100 letih z različnimi dogodki in slovesnostmi obeležujejo spomin na Čudež pri Kobaridu, kot ga je v svoji knjigi poimenoval avstrijski general Alfred Krauss. Pri nastanku filma scenarista in režiserja Valentina Pečenka so poleg Kobariškega muzeja, Tolminskega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Filmarchiva Austria, Furlanske kinoteke (Cineteca del Friuli), Istituta Luce ter domačih in tujih zbiralcev sodelovale tudi druge slovenske, italijanske, avstrijske, nemške in druge ustanove, občine, združenja in društva. Film so sooblikovali snemalci Pavel Jurca, Andrej Heferle in Mišo Čadež, montažerka Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob, mojster zvokovne obdelave Marjan Drobnič, oblikovalec grafične podobe Matjaž Celič in drugi. Producent in organizator je bil Vojko Fakin.

Mstislav Rostropovič - neupogljivi lok, francoski glasbeni dokumentarni film

Vrhunski ruski violončelist Mstislav Rostropovič, ki je dosegel mednarodno priznanje že v letu 1950, je bil prisiljen zapustiti svojo državo leta 1972. Branil je Solženicina, ki je bil izgnan iz ZSSR, ker je objavil »arhipelag Gulag". Ko mu je bila odvzeta pravica sovjetskega državljanstva, je Rostropovič odšel v Pariz in kasneje v Washington. To izjemno zgodbo v filmu skozi redke, tudi še ne videne arhivne posnetke in pričevanja njegovih hčera Olge in Elene Rostropovič, prijateljev Natalie in Ignata Solženicina, Marte Casals, Istomina in Gennadija Roždestvenskega razkriva scenarist in režiser Bruno Monsaingeon.

Miki Muster: Zvitorepec

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Če so nas nekatere knjige napisale, je bil Zvitorepec strip, ki nas je narisal. Da le ni kvaril mladine ... Kmalu po drugi svetovni vojni v socialistični Jugoslaviji Zvitorepec ni bil sprejet brez nezaupanja, saj je predstavljal proizvod dekadentnega kapitalizma. Po razhodu s Sovjetsko zvezo leta 1948, ko se je SFRJ ozirala proti ZDA, so tam uzrli tudi Disneyjeve stripe. Leta 1952 so na tedniku PPP hišnemu ilustratorju Mikiju Mustru naročili, naj v slogu basni nariše podoben živalski strip, vendar z avtohtonimi slovenskimi junaki, s katerimi se bodo mladi bralci lahko poistovetili, da le ne bo kvaril mladine. O fenomenu Zvitorepca smo se pogovarjali z lastnikom striparnice Aleksandrom Buchom, z Iztokom Sitarjem je beseda tekla o družbenem kontekstu stripa, pesnica in založnica Anja Golob pa je orisala koncept risoromana, novega knjižnega žanra, ki združuje literaturo in risbo.

Kdo se boji slovenščine?: 2. del

Dvojina velja za eno najmočnejših posebnosti slovenskega jezika. Obenem je tudi trd oreh pri učenju slovenščine – tako za slovenske učence, še bolj pa za tujce, ki se z njo šele spogledujejo. Pa vendar imamo z njo nekaj, česar »veliki« nimajo. Je njena raba res tako zahtevna ali gre za vsesplošno prepričanje, da je slovenščina težka in se je moramo zato bati? Dvojina je le močna dodatna razsežnost jezika, ki je živ toliko in tako, kot ga pri življenju ohranjajo njegovi govorci.

Aleksandra Kornhauser Frazer, 3. del

Kemičarka in pedagoginja prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer je bila rojena kot Aleksandra Caleari leta 1926 v Virmašah pri Škofji Loki, kjer je bil njen oče lesni veletrgovec. Po bankrotu očetovega podjetja v času velike svetovne krize, je leta 1929 prej premožna družina čez noč padla v revščino. Kot deklica je Aleksandra občutila lakoto, drugačnost in odrinjenost. Z otroškim delom je pomagala družini pri preživetju. Mladostne sanje je izrinila vojna z doživetji nasilja, morij in taborišča. Aleksandra se je vključila v narodnoosvobodilni odpor. Drobno dekletce iz majhnega predmestja majhne dežele je z odločnostjo, vztrajnostjo in pokončnostjo zraslo v veliko svetovljanko in humanistko, v znanstvenico in pedagoginjo svetovnega slovesa, ki nikoli ni sprejela kakršne koli podrejenosti, ki se ni ustrašila tudi najtežjih naporov, ki je ljubila izzive in živela za ustvarjalnost. Njeni dosežki so zapisani v tridesetih knjigah in v stotinah člankov in s predavanji je gostovala v najuglednejših dvoranah sveta. Opravljala je številne visoke funkcije in po vsem svetu vodila velike mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj. Pravkar, pri 94-ih letih, piše dve novi knjigi. Za svoje delo je prejela mnoga izjemna odlikovanja in visoka mednarodna priznanja. Sprejeta je bila v najuglednejše svetovne znanstvene akademije. Najvišja priznanja ji je podelila tudi domača dežela, čeprav ne brez kančka pelina zavisti. Nihče ni prerok v svoji domovini.

Pred vrati pekla: Lima − na drugi strani zidu, španska dokumentarna oddaja

Lima − na drugi strani zidu: V Limi stoji 10-kilometrski zid, ki ločuje revnejše predele od bogatejših. Pravijo mu tudi zid sramote. Od kod so ljudje, ki živijo na nepravi strani zidu? Kakšne so njihove možnosti za uspeh? Zakaj morajo za vodo plačevati več kot bogati? Razmere v Limi razkriva avtorica oddaje Noemí Redondo.

Izumi, ki so spremenili svet: Teleskop, britanska dokumentarna serija, 1/6

Od zore njegovega nastanka človeka žene k raziskovanju, komuniciranju z drugimi in potovanju. Ta vrojena sla je spodbudila vrsto in skozi tisočletja nizanja izkušenj, spodletelih poskusov, tudi naključij in spoznanj, spremenila svet in pripomogla k nastanku tehnoloških vrhuncev – avtomobila, letala, pametnega telefona, rakete, robota in teleskopa. 1. del: Teleskop V prvem delu bomo spoznali sijajne ume od Galileja do Edwina Hubbla, ki so ustvarili in izpopolnjevali teleskop. Danes njihov izum človeštvu omogoča, da vidi vse do skrajnih meja vesolja, ki so od nas oddaljene 13 milijard svetlobnih let.

Zgodba o Bogu: Apokalipsa, ameriška dokumentarna serija, 2/6

Morgan Freeman je v dvajsetih mestih v sedmih državah iskal odgovore na vprašanja: Kdo je Bog? Kaj se zgodi, ko umremo? Zakaj je na svetu zlo? V šestih oddajah obišče najsvetejše kraje na planetu, tudi Zid objokovanja v Jeruzalemu, egipčanske piramide in drevo Bodhi v Indiji, razkriva religije naših prednikov, doživi pa tudi sodobno versko izkušnjo in obrede. Namen serije je začeti dialog o idejah in vrednotah, ki so nam vsem skupne. Zato Morgan Freeman razišče verovanja kristjanov, judov, muslimanov, hindujcev in budistov, pri tem pa mu pomagajo arheologi in sveti možje. V seriji ne omenja svojih osebnih prepričanj, meni namreč, da je treba nujno ostati nevtralen. Posreduje pa nam znanje, ki si ga je nabral na svojem duhovnem popotovanju. V drugem delu bomo ob spoznavanju preteklosti izvedeli, kako različna verstva napovedujejo konec sveta in od kod izvirajo njihove napovedi.

Za Prekmurje gre!, dokumentarna oddaja

Leta 1919 sta dr. Matija Slavič in dr. Franc Kovačič na pariški mirovni konferenci dobojevala svojo narodnostno naravnano, strokovno in znanstveno utemeljeno bitko. V hudi diplomatski igri velikih z malimi sta izkoristila priložnost za priključitev prekmurskih Slovencev k matični domovini. Ta možnost se je prikazala po koncu prve svetovne vojne, ko je razpadla dvojna monarhija Avstro-Ogrska. Dokumentarni film Za Prekmurje gre! je mala učna ura polpretekle zgodovine Prekmurja v obdobju desetih mesecev, ko se je v pokrajini od jeseni 1918 do poletja 1919, natančneje 17. avgusta, zamenjalo kar devet oblasti. Scenarij je napisal Štefan Celec, ki je film tudi režiral.

Diptih 1929, avstralski balet

Wayn McGregor, večkrat nagrajeni angleški koreografi in režiseri je ustvaril diptih Dyad 1909 in Dyad 1929. Zanju ga je navdihnilo osvajanje severnega (1909) in južnega (1929) tečaja. Leta 1909 je angleško irski raziskovalec Ernest Shackleton na ekspediciji Nimrod prvič uspešno prišel na severni tečaj, leta 1929 pa je letalec Richard Evelyn Byrd prvi preletel južnega. Koreografska stvaritev Dyad 1929, ki jo je McGregor ustvaril za Avstralski balet, je čudovita celostna umetnina, ki na vizualno impresiven način preizkuša meje klasičnega baleta v laboratorijsko beli sceni.

LP film Laibach, dokumentarni film

Film o prvemu uradno izdanem albumu skupine Laibach v Jugoslaviji iz leta 1985. Četudi je bilo ime skupine takrat politično prepovedano v Ljubljani, je plošča vseeno izšla – brez imena in naslova. Črni križ na ovitku je bil dovolj. LP film prikazuje prelomne trenutke prve petletke »inženirjev človeških duš«. Izpostavi ustanovne člane, tudi tragično preminulega frontmana skupine Tomaža Hostnika (1961 – 1982). Pričevanja akterjev, njihovih sodelavcev in sodobnikov v kombinaciji z arhivskimi posnetki in drugimi relikvijami razgrinjajo strategije in taktike delovanja Laibach in Laibach Kunsta v prvi polovici 1980 let, njihovo vizionarstvo, duhovitost, preboj železne zavese in okupacijo Evrope ter sežejo čez monumentalno mitskost skupine k intimnejšim, še neslišanim zgodbam. Rdeča nit pa je ves čas plošča oziroma komadi z nje: Cari Amici, Sila, Sredi bojev, Država, Dekret, Mi kujemo bodočnost, Brat moj in Panorama, ki so temelj opusa Laibach.

Janis - otožna deklica, ameriški dokumentarni film

Janis Joplin je ena izmed najbolj cenjenih, slovitih rokovskih glasbenic vseh časov. Čeprav nikoli ni bila zares razumljena in sprejeta, je navdušila milijone poslušalcev. Poslovila se je zgodaj, leta 1970, stara komaj 27 let. Dokumentarni film režiserke, nominiranke za oskarja Amy Berg, je intimen in pronicljiv portret glasbenice, ki sodi med osrednje osebnosti kulturne revolucije šestdesetih let prejšnjega stoletja. Film se opira na številne intervjuje s člani družine Janis Joplin, njenimi prijatelji iz otroštva in glasbenimi sodelavci. Posebej dragocena in v filmu večinoma tudi prvič objavljena pa so Janisina pisma staršem, skozi katera se gledalcu razkrivajo njena najgloblja čustva in notranji boji.

Res čuden kamen: Dihanje, britansko-ameriška dokumentarna serija, 1/10

Kako je nastal ta veliki kamen, ki mu pravimo naš planet? V dokumentarni seriji nam voditelj, igralec Will Smith, in osem astronavtov, ki so Zemljo opazovali in preučevali iz vesolja, povedo neverjetno zgodbo o medsebojno povezanih in neločljivo prepletenih ekosistemih, ki omogočajo življenje več kot osem milijonov vrst rastlin in živali ter ne nazadnje nas samih, ljudi. 1. del: Dihanje V prvi oddaji bomo izvedeli, kako neopazno so povezani različni sistemi na Zemlji. Ravno te nepričakovane povezave omogočajo, da življenje diha, in ohranjajo ravnovesje, potrebno za njegov obstoj.

Vojna, fotografija, spomin, dokumentarni feljton

Pred 90. leti se je končala morija, ki se je v zgodovino zapisala kot 1. svetovna vojna. Ker je v tem žalostnem poglavju nasilnega hrepenenja po nadvladi in vsiljenih političnih interesov trpelo tudi področje ob reki Soči, je bila tovrstna produkcija v Uredništvu dokumentarnih filmov neizogibna. Med sprehodom čez časovno most spremljamo tri med seboj tesno prepletene zgodbe. Vojno, ki jo v našem odseku zgodbe simbolizira znameniti preboj v Posočju oziroma 12. soška ofenziva. Album neznanega nemškega oficirja, ki iz prve roke podaja fotografsko zgodbo, neprecenljiv dokumentacijski in zgodovinski vir orisa tega obdobja. In vsekakor nenazadnje – spomin. Na usodo ljudi, preprostih obrazov s fotografij, ki so bili prisiljeni sodelovati v kolesju vojne. Daleč od svojih domov in še dlje od lastne volje… Scenarist in režiser: Andraž Pöschl Snemalec: Aleš Živec Montažer: Marko Hočevar Snemalec zvoka: Primož Novak

Mogočne ladje: Egipt - po Nilu, potopis

Holly Morris začne potovanje po Nilu v Asuanu na skrajnem jugu. Prvi kos poti pluje s feluko, nato pa se vkrca na razkošni parnik Sudan, na katerem je še vse tako kot v zlatih časih potovanja po Nilu. Raziskovanje sklene v Luksorju oziroma dahabeji, napol jadrnici, napol čolnu na vesla.

Kitajski van Goghi, koprodukcijska dokumentarna oddaja

To je zgodba o kmetih, ki so postali slikarji. Po dolgih letih ročnega kopiranja evropskih mojstrovin, potem ko so bile njihove kopije naprodaj po vsem svetu, si utirajo različne poti preživetja. Van Gogh je v svojem življenju prodal samo eno sliko, ti “slikarji” pa so prodali na tisoče “njegovih” del. Toda Van Gogh jim pomeni več kot zgolj vir zaslužka. Njegovo življenje, zgodbe o njem in umetnost jih navdihujejo, dajo jim moč, da uresničijo svoje sanje. Njihovo potovanje pooseblja kitajske sanje v 21. stoletju: “narejeno na Kitajskem” spremeniti v “ustvarjeno na Kitajskem”.

Kino Šiška 10, dokumentarni film

Kino Šiška, nekdaj kinematograf z največjim platnom na Balkanu, danes center urbane kulture, je septembra 2019 praznoval 10-letnico ‘nove’ namenskosti. Vso kompleksnost njegovega delovanja predstavlja dokumentarni film Maje Pavlin. Popelje nas v čas, ko je stavba še služila imenu – v čas kroničnega pomanjkanja ustreznih prostorov za sodobno glasbeno, vizualno in uprizoritveno umetnost, prek negotovosti četrtne skupnosti ob zaprtju kinematografa do odprtja in vzpostavitve osrednje slovenske institucije za urbano ustvarjalnost z najbolje opremljeno koncertno dvorano v tem delu Evrope ... in z ekipo, ki je 10 let gradila prepoznaven karakter tega netipičnega javnega zavoda. Produkcija, ki sodi v kategorijo urbana – od glasbe, plesa do vizualne umetnosti, je pestra. Da pa je tovrstna ustvarjalnost tudi v luči širše slovenske javnosti dobila enakovredno veljavo “ugledni”, z javnimi sredstvi podprti umetnosti, je poskrbel prav Center urbane kulture Kino Šiška. Ta kljub formi javne ustanove ne ubija živosti, spontanosti in nepredvidljivosti urbane scene in v tem pogledu zaseda posebno mesto med javnimi zavodi. Velik izziv pri ustvarjanju filma je bilo vprašanje, kako goro materiala – arhivskega in aktualnega – povezati v smiselno in gledljivo celoto. Kako specifično in kompleksno področje približat gledalcu, ki morda širine in pestrosti urbane ustvarjalnosti ne pozna? Avtorico je pri tem vprašanju rešil gospod Lojze, nabriti 90-letni sosed Kina Šiška, ki z zanimanjem spremlja vse, kar se s centrom urbane kulture in okoli njega dogaja ter ob naraščajoči izključujoči družbeni klimi riše rdečo nit dokumentarca – ta je odprtost in povezovanje. Medgeneracijsko, multikulturno, žanrsko, subkulturno … Filmska naracija pa združuje tudi različne misleče akterje urbane scene v konstruktiven dialog s skupno željo po še boljšem in produktivnejšem (so)delovanju.

En, dva, tri – Na lepi modri Donavi, avstrijski dokumentarni film

Valček Johanna Straussa Na lepi modri Donavi velja za skrivno avstrijsko himno. Pred 150 leti so ga na Dunaju prvič zaigrali in zelo hitro je postal mednarodna uspešnica. Vendar pa je zgodovina tega valčka iz » tovarne valčkov« dinastije družine Strauss veliko bolj zapletena kot jo navajajo v turističnih vodnikih. »Kralja valčkov« Johanna Straussa ml. bi lahko imenovali za »erotomanijaka« v besedah in dejanjih, prav tako ni napisal vsega, kar se danes izvaja in prodaja pod njegovim imenom. Film Erica Schulza nam predstavlja pogled v ozadje tega najbolj znanega dunajskega valčka in ga predstavlja skozi presenetljivo nov pogled. Zgodovinski arhivni posnetki vključujejo tudi odlomke iz filmov, ob katerih se moškim kavalirjem pocedijo sline in se prepletajo z impresijami valčkov iz dunajskega Musikvereina (Dvorane prijateljev glasbe).

Koncert za Milano 2019

Na trgu pred veličastno gotsko stolnico v Milanu je potekal koncert, ki ga filharmonični orkester milanske Scale že tradicionalno posveča mestu Milano. Letos je pod taktirko Riccarda Chaillyja zaigral Dvořakovo 9. simfonijo Iz novega sveta in glasbo iz baletov La Strada (Cesta) in Prova D’Orchestra (Vaja z orkestrom) ter Risatine Malizio skladatelja Nina Rote.

Skodelica kave, dokumentarni film

Dolga je pot kavnih zrn, preden pristanejo v naših skodelicah. Dolga in zapletena je bila tudi zgodovina kave, preden je ta postala globalna pijača. V dokumentarnem filmu skozi zgodbe in izkušnje štirih posameznikov, ki s kavo živijo, gledalec izkusi različne užitke te črne čarobne pijače. Film je intimna zgodba, ki ne govori o multinacionalkah, temveč o malih posameznikih, ki ne tečejo s tokom potrošništva in globalizacije. Je zgodba o strasti in ljubezni do kave in lepoti njenega uživanja.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...