Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Dokumentarni - Arhiv

Jiři in Otto Bubeniček, češki portretni film

Brata dvojčka Bubeniček se uvrščata med najbolj uveljavljene plesalce v baletnem svetu. Ko sta bila stara 40 let (l. 2014), sta sporočila, da končujeta plesno kariero. Dokumentarni film o njunem življenju in delu prikazuje njuni zadnji predstavi. Jiři se je s predstavo poslovil od dresdenske Opere Semper, Otto pa od svetovno znane hamburške Opere. To pa je bilo le slovo od plesanja, saj sta se oba podala na novo, ustvarjalno koreografsko baletno pot. V filmu ju spremljamo v različnih gledališčih po svetu, od Dresdna in Hamburga, Pariza, Dortmunda do Japonske.

Izgorelost: program za samouničenje, dokumentarni film

Če smo se kot otroci naučili kupovati ljubezen svojih staršev s pridnostjo, bomo tudi kot odrasli pri vseh ljudeh poskušali narediti vse, kar je v naši moči, da bi jim ustregli. Vzroki za izgorelost se namreč razvijejo v prvih letih življenja. V začetnih fazah se navzven ne prepozna kot motnja. Poznejši simptomi pa se prekrivajo s simptomi drugih duševnih motenj. Tudi zato strokovnjaki še danes nimajo jasne in natančne definicije izgorelosti. Strinjajo pa se, da gre za stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti, ki se pojavi kot posledica sovplivanja osebnostnih in okoljskih dejavnikov. Raziskave kažejo, da približno tretjina ljudi v sebi nosi močno izraženo vsaj eno od štirih osebnostnih lastnosti, ki vodijo v izgorelost. Za to so ti ljudje čustveno ranljivejši za stres. Težje postavljajo in varujejo svoje meje in sebe vrednotijo po dosežkih. T. i. kandidat za izgorelost je tisti, ki je preobčutljiv za kritiko. Enako ogrožen je tisti, ki ne zmore reči ne in je nezmožen sprejeti zavrnitev, ker ga je strah, da bo izgubil ljudi, če ne bo izpolnil njihovih pričakovanj. Izgorelost ogroža tudi tiste, ki prevzemajo nase vso odgovornost, celo za stvari, na katere objektivno nimajo nikakršnega vpliva. Taki ljudje se tudi pred medosebnimi odnosi, v katerih se ne znajdejo najbolje, umikajo v pretirano delo. V procesu izgorevanja posamezniki kljub bolezni pogosto vztrajajo na delovnem mestu. Svetovna zdravstvena organizacija že opozarja, da postaja izgorelost ena od glavnih poklicnih bolezni 21. stoletja. Izgorelost je mogoče uspešno zdraviti. A je za trajno odpravljanje težav potrebna več letna psihoterapija. Nevroznanstvene raziskave namreč potrjujejo, da možgani potrebujejo najmanj štiri leta, da zgradijo dovolj novih povezav, da lahko dosežemo trajne spremembe v strukturi osebnosti.

Skrivnosti mest II.: Lizbona, britanska dokumentarna serija, 1/3

V drugi sezoni tridelne BBC-jeve serije Skrivnosti mest nas umetnostna zgodovinarka Janina Ramirez in umetnostni kritik Alastair Sooke popeljeta po Bakuju, Bejrutu in Lizboni. Odkrivata umetniške zaklade glavnega mesta Azerbajdžana, ki leži na prepihu kultur, spoznavata, kako se iz pepela državljanske vojne dviga Pariz Bližnjega vzhoda Bejrut, in nam približata preplet vplivov starih Rimljanov, Arabcev in križarjev v Lizboni. 1. del, Lizbona: Janina Ramirez in Alastair Sooke se najprej odpravita v Lizbono, ki zadnja leta postaja vedno bolj priljubljen cilj turistov. Med vijuganjem po mestnih ulicah, premagovanjem strmih klancev in sprehodom ob slikoviti obali spoznavata kulturna bogastva in zanimivo zgodovino mesta, v katerem je bil nekoč velik delež črnskega prebivalstva, ter odkrivata, kakšen pečat je v umetnosti 20. stoletja pustila diktatura.

Ana in Ivan Košir

98-letna Ana in njen 76-letni sin Ivan podajata zanimivo pričevanje o življenju in preizkušnjah v Gorenji vasi pri Kanalu, nekdaj Sv. Luciji v dolini Soče. Ana je odrasla v veliki revščini, eden njenih prvih spominov je, da jim je neurje odneslo streho in je umrla njena sestrica. Bila je še napol otrok, ko je odšla služit v Milano. Med vojno sta se njena brat in sestra pridružila partizanom in sestra je umrla pod nemškimi streli. Tudi sama je videla, kako so Nemci na brvi pri Desklah ustrelili šest talcev. Po vojni se razmere niso umirile. Ana je septembra 1946 slišala strele, pod katerimi je padel priljubljeni duhovnik in protifašist Izidor Zavadlav, ki je bil trn v peti novih oblasti. Leta 1944 je rodila sina Ivana. Tudi on je obnovil nekatere zanimive spomine, ki jih je z njim delil oče, ki je bil v partizanih, a je po vojni padel v nemilost komunističnih oblasti. Vsa družina je zaznamovana z delom v cementarni Anhovo, oba z mamo imata azbestozo, a vseeno z optimizmom zreta v življenje. V pričevanju je bilo veliko povedanega, marsičesa pa tudi še ne, pravi Ivan Košir, ki si je ustvaril družino, a že leta skrbi tudi za ostarelo mamo.

Menoniti, skrivnostna skupnost na koncu sveta, francoska dokumentarna oddaja

Avtorji dokumentarne oddaje so odškrnili vrata in ponudili pogled v življenje menonitov, skrajno pravovernih protestantov iz Srednje Amerike, ki se upirajo sodobnosti in živijo v izoliranih in samozadostnih skupnostih kot v 19. stoletju. Prevažajo se s konjsko vprego, sladoled si privoščijo največ dvakrat na leto, še vedno uporabljajo staro nemško narečje, jezik svojih prednikov. A v skupnosti se kažejo razpoke. Nekateri člani vseeno, vsaj zadržano in bolj na skrivaj, sprejemajo novotarije, kot je npr. prenosni telefon …

Žebelj je postal čopič

Dokumentarni portret 80-letnega akademskega slikarja Mira Zupančiča, ki že več kot 50 let živi in dela v New Yorku. Zupanič sodi med najizrazitejše še živeče slikarje v diaspori in je zaznamovan predvsem z impresionističnim in postkubističnim stilom. Svoja dela je razstavljal na več kot 70 razstav po svetu, od razglasitve samostojnosti Slovenije pa se jih je pri nas zvrstilo 25. Dobršen del dokumentarnega portreta, v katerem nam slikar, kipar, ilustrator, grafik in mojster vitraža zaupa, da je prve poteze povlekel z žebljem po domačem pohištvu, je bil posnet v New Yorku na Long Islandu in v avstrijskem Linzu, kjer je tudi diplomiral. A pot do tja in naprej v ZDA je bila trnova začenši s pobegom prek državne meje o katerem je slikar iz Rimskih Toplic pripovedoval, da je šlo za življenje ali smrt. Kamera spremlja slikarja tudi pred njegovo domačijo in ateljejem pri Sv. Emi blizu Podčetrtka, kamor prihaja vsako leto na obisk, saj je izjemno navezan na domačo grudo. V pogovoru se umetnik spominja srečanj s slovenskim kiparjem Francetom Goršetom v Clevelandu, največji pečat pa je pustil seveda v New Yorku med našimi izseljenci – še posebej mu je pri srcu velik vitraž s portretom Barage v slovenski cerkvi svetega Cirila, ki je leta 2016 praznovala 100-letnico. Dokumentarni portret Mira Zupančiča, prejemnika številnih nagrad doma in po svetu, je kot »hvalnica življenju« kot je za umetnikovo delo dejal eden izmen kritikov. Realiziral ga je novinar Marjan Šrimpf.

Sinji planet II: Naš sinji planet, britanska dokumentarna serija, 7/7

Oceani prekrivajo kar tri četrtine Zemljine površine, a ostajajo najslabše raziskana področja našega planeta. Sveža in resnično navdihujoča dokumentarna serija Sinji planet II. z znamenitim Davidom Attenboroughom prinaša povsem nov pogled v skrivnostne globine tako polarnih morij kot razigranih modrin atolov. Sinji planet II. sledi še eni svetovni uspešnici, ki je bila zelo lepo sprejeta tudi na naši televiziji – Planetu Zemlja II. 7. del: Naš sinji planet Med snemanjem serije Sinji planet II smo raziskali dele morij, kamor človek še ni stopil, srečali smo izjemne živali in dobili nov vpogled v življenje pod gladino. Hkrati pa smo bili priča posledicam, ki v morju nastajajo zaradi človekove dejavnosti. Oceani se zdaj spreminjajo hitreje kot kdaj koli prej, toda prvič razumemo, zakaj, in da lahko te spremembe še ustavimo. Spoznali bomo tudi ljudi z vsega sveta, ki so svoje življenje posvetili ohranjanju morja in njegovih prebivalcev.

Dobri državljan, avstrijski dokumentarni film

To je zgodba o najboljšem hekerju v zgodovini ZDA. S skupinico v okviru agencije NSA je izdelal napravo, ki je zaznala vsak elektronski signal na Zemlji in ga preusmerila na pravi naslov v tajnosti, ki jo zahteva ameriška ustava. Naprava je bila popolna, imela je le eno napako: bila je prepoceni. Vodstvo NSA jo je tri tedne pred 11. septembrom zavrglo. Dodaten preizkus je pokazal, da je naprava takoj identificirala teroriste. To je zgodba o nekdanjem tehničnem direktorju NSA Billu Binneyju in o programu, imenovanem ThinThread.

Prerokba Jupikov, francosko-ameriška dokumentarna oddaja

»Ko se bo spremenil svet, se bo spremenilo podnebje, spremenili pa se bodo tudi ljudje.« Ta prerokba se širi že nekaj generacij Jupikov, avtohtonih prebivalcev Aljaske, Danes se soočajo s posledicami otoplitve podnebja, ki v tem območju poteka še hitreje. Jupiki, ljudstvo, ki je zelo blizu naravi, je kljub vplivu Američanov in Rusov skozi stoletja ohranjalo svoj jezik in kulturo, danes pa je pred njimi še večji izziv. Med srečanjem z lovci, ribiči in meščani odkrivamo nov obraz Aljaske.

Tihotapci identitete

Reporter Ervin Hladnik Milharčič, Novogoričan, se v cestnem kolažu obmejnih vinjet vrne v svoje kraje in potuje ob današnji meji. Meje so resna stvar. Tu se stikata latinski in slovanski svet, Srednja Evropa in Mediteran – in tu ni čistokrvnosti. Tu živijo fantastični ljudje. Milharčič nam pomaga spoznati, kaj se je tam mešalo, izmenjevalo in tihotapilo - nekoč in danes. Kako je Drago Mislej Mef čez mejo pripeljal električno kitaro, od kod Iztoku Mlakarju ideja, da svet ni resen, kako so z vsake strani "pobrali tabulše" Tminski madrigalisti, zakaj so aleksandrinke naredile pravo malo revolucijo, kako se sliši vstajenska maša v Gorici in med drugim še kako Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič zaznamuje prvomajsko proslavo. Svet ob meji je videti kot neskončna, brezmejna pokrajina odprtega neba in duha. Skozi mozaično pripoved dokumentarec zgradi podobo ene ključnih tem današnjega časa: o življenju, medkulturnih razlikah in dilemi, kako ravnati z njimi.

Sinji planet II: Obale, britanska dokumentarna serija, 6/7

Oceani prekrivajo kar tri četrtine Zemljine površine, a ostajajo najslabše raziskana področja našega planeta. Sveža in resnično navdihujoča dokumentarna serija Sinji planet II. z znamenitim Davidom Attenboroughom prinaša povsem nov pogled v skrivnostne globine tako polarnih morij kot razigranih modrin atolov. Sinji planet II. sledi še eni svetovni uspešnici, ki je bila zelo lepo sprejeta tudi na naši televiziji – Planetu Zemlja II. 6. del: Obale Na obalah se stikata dva svetova. Obale so najbolj spremenljiv in najzahtevnejši morski habitat, ki lahko prinese veliko dobrin in hkrati veliko nevarnosti. Živali, ki prebivajo tu, so se morale prilagoditi obema svetovoma. Morski levi ozek zaliv na enem od Galapaških otokov uporabljajo kot past, v katero zganjajo tune. Valovi so s svojo močjo ponekod oblikovali pečine, na katerih gnezdijo številne ptice. Na nekaterih odročnih otokih v Tihem oceanu pa živi riba, ki skoraj sovraži vodo, diha s kožo in prebiva v brlogu na kopnem.

Družina, dokumentarni film

Matej odrašča v družini oseb s posebnimi potrebami v obrobni vasici, a je sam povsem drugačen – tako od drugačnosti kot od normalnosti. Usoda ga vseeno dohiti, ko z dekletom dobita hčerko in njuna zveza kmalu zatem razpade. Vname se boj za skrbništvo, vse dokler se Matej ne odloči za radikalen izhod iz začaranega kroga, tako družinskega kot življenjskega. Družina, resničnostni film, ki zajema obdobje desetih let, ne sledi senzacijam, temveč občutjem. Film brez scenarija, a s številnimi soscenaristi - človeškimi in nečloveškimi. Rok Biček (Razredni sovražnik) je deset let beležil življenje mladeniča, ki je odraščal v zelo neobičajni družini. Film je leta prejel glavno nagrado na Tednu kritike v Locarnu in nagrado vesna za najboljši celovečerec na 20. Festivalu slovenskega filma.

Konfucij, britansko-kitajski igrano-dokumentarni film

Igrano-dokumentarni film prinaša poglobljen pogled v življenje in misel vélikega modreca in učitelja Konfucija, ki že 2500 let odločilno sooblikuje razvoj Kitajske. Njegova vodila so ukoreninjena v sodobno visokokonkurenčno družbo. Poznavanje Konfucija in njegove zapuščine pomeni tudi lažje razumevanje te svetovne velesile.

Tamponi, naši najbližji sovražniki, francoska dokumentarna oddaja

Ženska v življenju uporabi okoli 11 tisoč tamponov, v izdelku pa se pogosto skriva kar deset kemikalij, ki jih med zelo strupene prišteva tudi Mednarodna zdravstvena organizacija. Avtorji dokumentarnega filma obiščejo ZDA, Nizozemsko, Francijo, Belgijo, srečajo se z znanstveniki, ki raziskujejo nevarnost toksičnega šoka, in ženskami, ki jih je uporaba tamponov skoraj stala življenja.

Sinji planet II: Zelena morja, britanska dokumentarna serija, 5/7

Oceani prekrivajo kar tri četrtine Zemljine površine, a ostajajo najslabše raziskana področja našega planeta. Sveža in resnično navdihujoča dokumentarna serija Sinji planet II. z znamenitim Davidom Attenboroughom prinaša povsem nov pogled v skrivnostne globine tako polarnih morij kot razigranih modrin atolov. Sinji planet II. sledi še eni svetovni uspešnici, ki je bila zelo lepo sprejeta tudi na naši televiziji – Planetu Zemlja II. 5. del: Zelena morja Zelena, ne modra morja so tista, ki našim oceanom prinašajo življenje. V njih moč sonca spodbuja rast alg, gozdov halog, mangrov in prerij morske trave. To so najbogatejša območja morja, vendar v njih vlada neizprosna tekmovalnost. Najbujnejši gozdovi halog so na jugu Afrike. V njih živi tudi hobotnica, ki se je domislila izjemne zvijače, s katero se rešuje pred morskimi psi. Zaliv v Kaliforniji pa je prizorišče velike gostije, ki se je udeleži več tisoč delfinov, morskih levov in kitov grbavcev.

Svilna pot z Joanno Lumley: Benetke, Albanija, Turčija, britanska dokumentarna serija, 1/4

V štiridelni dokumentarni seriji z britansko igralko Joanno Lumley raziskujemo starodavno Svilno pot, ki je nekdaj povezovala Azijo in Evropo. 1. del: Benetke, Albanija, Turčija V prvi epizodi bomo najprej obiskali Benetke, ki so kot končna postaja Svilne poti postale eno najbogatejših in najvplivnejših evropskih mest. Nato bomo v Albaniji iskali ostanke rimske ceste Via Egnatia, ki je vodila vse do Konstantinopla, in si v Carigradu ogledali razkošen dom premožne turške družine, ki si je ustvarila bogastvo z mednarodno trgovino. Ogledali si bomo tudi skrivnostne votline v pravljični Kapadokiji, značilno starodavno počivališče karavanseraj in spoznali pastirje v odročnem visokogorju na vzhodu Turčije, kjer Joanna sklene prvi del potovanja.

Sinji planet II: Velika modrina, britanska dokumentarna serija, 4/7

Oceani prekrivajo kar tri četrtine Zemljine površine, a ostajajo najslabše raziskana področja našega planeta. Sveža in resnično navdihujoča dokumentarna serija Sinji planet II. z znamenitim Davidom Attenboroughom prinaša povsem nov pogled v skrivnostne globine tako polarnih morij kot razigranih modrin atolov. Sinji planet II. sledi še eni svetovni uspešnici, ki je bila zelo lepo sprejeta tudi na naši televiziji – Planetu Zemlja II. 4. del: Velika modrina Velika modrina je največja divjina na svetu, odprto morje daleč od obale, globoko več kilometrov. To je velikanska morska puščava, v kateri je le malo hrane in kjer ni skrivališč. Vendar tam živijo nekatera največja in najveličastnejša bitja na Zemlji. Spoznali bomo, kaj je potrebno za preživetje v tem surovem in neusmiljenem svetu, in našli tisoče kilometrov sledi človeške dejavnosti. Med njimi je tudi plastika, ki jo morske živali zamenjujejo za hrano in se z njo počasi zastrupljajo.

Feri, dokumentarni film

Dokumentarni film FERI o Feriju Lainščku, enem najplodovitejših in priznanih slovenskih književnikov. V ospredje postavlja bistvo njegove ustvarjalnosti, ki jo zaznamujejo predanost ljubezni, panonska pokrajina z reko Muro, prijateljstvo z Romi, prepletanje magičnega in realnega sveta ter vztrajno iskanje odgovorov na temeljna bivanjska vprašanja. V filmu so posamezni izseki iz njegovega življenja povezani z ustvarjanjem pesmi o demonih. Kot se sprašuje Feri: Kam šli so demoni, in kdo se tam vroče golote dotika. Zato so prikazani tako pohodi v fantazijski svet, v katerem vladajo magična bitja noči in usodna ruleta, kot osamljenost ustvarjalca, ki jo prekinjajo srečanja s prijatelji, postavljanje kipa sove na domačem vrtu, obisk romskega naselja, pripovedovanje zgodb, ribarjenje ob Muri, sprehodi po ravnici, obujanje spominov na otroštvo in koncert s pevko Ditko, s katero Feri v zadnjem obdobju intenzivno sodeluje. Ditka nazadnje zapoje uglasbeno pesem Demoni. Toda ali so bili s tem demoni, s katerimi se je spopadal pesnik, za vedno premagani, ali pa se bo kolo rulete znova zavrtelo, ko bo ustvarjal novo delo. Dokumentarni film Feri je plod avtorskega sodelovanja med scenaristko Cvetko Bevc, režiserjem Primožem Meškom in direktorjem fotografije Andrejem Lupincem.

Zveneči gozd, estonski glasbeni dokumentarni film

Estonski skladatelj Arvo Pärt je največkrat izvajani še živeči skladatelj na svetu. Kljub svetovni slavi je Center Arvo Pärt v želji po poglobljenem znanstvenem študiju in interpretacijah njegove glasbe leta 2018 sredi gozdne idile 35 km iz Talina zgradil Pärtov center. Tam je javnosti dostopen skladateljev arhiv in tam organizirajo koncerte, predavanja, razprave in filmske projekcije. Pärtovo glasbo v dokumentarnem filmu izvajajo tudi violinistka Anne Akiko Meyers, Vox Clamantis in Estonski filharmonični komorni zbor pod vodstvom Tõnuja Kaljusteja, zgodbo tega pomembnega glasbenega centra pa osvetljujejo še Arvo in Nora Pärt, Enrique Sobejano, Anne Akiko Meyers, Tõnu Kaljuste, Toomas Siitan in mnogi drugi. Avtorja: Erle Veber in Joonas Hellerma.

50 knjig, ki so nas napisale: Dane Zajc: Požgana trava

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Dane Zajc, katerega pesmi so komunisti med drugim označili za "konkretno negacijo NOB"? Razlogi za to, da je ena prelomnih knjig slovenske literature 20. stoletja leta 1958 izšla v samozaložbi, so bili “ideološke, politične, tipično kranjsko zagovedne” narave, je povedal Dane Zajc o svoji prvi zbirki Požgana trava. Pesem Jalova setev so v ideološki komisiji CK ZKS razglasili za konkretno negacijo NOB in povojne založniške strukture so pokazale svojo moč. “Mislim, da je bilo v tistih časih mnogo slovenskih umetnikov ovaduhov in da je vsak drugi slovenski umetnik izobraževal policijo ..., tako da je morala biti policija umetniško najbolj izobražena ustanova na Slovenskem,« je kasneje povedal Zajc, ki je bil leta 1951 tudi zaprt zaradi političnih stališč. Služboval je v knjižnici, igrali in recitirali po so ga po vsej Sloveniji in v tujini. O tem, kako sta to počela ob glasbi, nam je na Sv. Trojici nad Domžalami povedal igralec Janez Škof, o literarnem pomenu zbirke je spregovoril urednik Aljoša Harlamov, da pa je Zajc res eden največjih, priča tudi izjava Nobelovca Josifa Brodskega: »Jaz sem mali pesnik vélikega naroda, Dane Zajc pa je véliki pesnik malega naroda.«

Prijavite se na e-novice