Predlogi

Odbojka
Hokej
Tenis

Rezultati iskanja

Zaradi testiranja je dodanih umetnih 2 sekunde delaya.

Dokumentarni - Arhiv

Jeklene ptice nad Idrijo

Dokumentarni film Jeklene ptice nad Idrijo osvetljuje nepojasnjene letalske napade na Idrijo leta 1945. V zadnjih mesecih 2. svetovne vojne je bilo na to mesto izvršenih več letalskih napadov, porušen je bil dobršen del mesta, napadi pa so terjali tudi človeške žrtve. Več deset let so ti dogodki ostali nepojasnjeni in zaviti v tančico skrivnosti: kdo natančno in čemu je napadal Idrijo? Do razkritja je po čistem naključju prišlo šele leta 2012, filmsko pripoved o teh dogodkih pa zaključujejo avtentični in šokantni posnetki napada, ki jih je beležila filmska kamera na letalu. Film je nastal v okviru Dokumentarnega programa RTV Slovenija po scenariju Monike Rijavec in v režiji Dušana Moravca.

Dolžina: 52 min

Koncerti za mlade: Kdaj je glasba simfonična?, glasbeno-izobraževalna serija L. Bernsteina, 2/7

Leonard Bernstein je v letih od 1958 do 1972 s 53-imi enournimi programi glasbeno izobraževalne serije Glasba za mlade navdušil po vsem svetu in bil zanjo nagrajen z nagrado Emmy. Po velike povpraševanju so nekatere dele serije digitalizirali in sedem od njih si bomo lahko ogledali tudi na naši nacionalni TV. Leonard Bernstein nam s svojo karizmo skupaj z orkestrom Newyorške filharmonije v znameniti dvorani Carnegie Hall na privlačen način odstira nekatera vprašanja o glasbi: Kaj glasba pomeni?, Kdaj je glasba simfonična? , Kaj je klasična glasba?, Humor v glasbi, Kaj je koncert?, Kaj je melodija?, Študija intervalov.

Dolžina: 59 min

Zlati teptači, dokumentarni feljton

Za frazo „Prizadevni planiški delavci“ se skriva delo več kot 400 ljudi, ki vsako leto pomagajo izpeljati eno najpomembnejših tekem v smučarskih poletih. Sneg začnejo pripravljati že decembra, led na zaletu nastaja dva meseca. Kljub sodobnemu teptalnemu stroju skakalnico še vedno pripravljajo teptači, ki pred tekmo velikokrat na smučkah preteptajo strmino. Naj pogumnejši med pridnimi so nagrajeni s tem, da se kot zastavonoše spustijo od mize do izteka. Prvi pripravljavci skakalnic so bili rateški lopatarji, na smučkah pa so jim pomagali reprezentanti v alpskih disciplinah. Skakalnico so najprej prehodili v gojzarjih. Mnogi so Planici ostali zvesti 50 in več let. Janko Dernič, dolgoletni vodja teptačev, je bil leta 1936 priča prvemu skoku nad 100 metrov Seppa Bradla. Prenovljeno Bloudkovo velikanko je prvi preizkusil Rudi Finžgar. Smučarski poleti pa so se uveljavili po zaslugi bratov Gorišek, ki sta si zamislila in po letu 1969 posodabljala planiško letalnico. Preizkus skakalnice leta 1969 si je ogledala tudi skupina kovačev iz Krope, ki so postali najbolj cenjeni štamfarji. Tudi v zimah, ko drugod ni bilo snega, jim je uspelo pokriti skakalnico in izpeljati tekmo. Nenadno toplo vreme, ogromne količine na novo zapadlega snega, hudournik ali plaz so planiške junake prisilili v nenavadne rešitve, odločnost pa je bila povezana tudi z nekaterimi nesrečami. V filmu Zlati teptači se pretekle zgodbe prepletajo s sočasnimi dokumentarnimi posnetki, vzporedno pa spremljamo delo teptačev, ki bedijo nad skakalnico tedne pred tekmo, med samo prireditvijo, pa vse do slavnostne podelitve. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije in snemalec: Bernard Perme snemalec zvoka: Frane Povirk mojster zvokovne obdelave: Robert Sršen avtor in izvajalec glasbe:Jurij Jenko

Dolžina: 29 min

prof. dr. Stanka Krajnc - Simoneti, 3. del

Stanka Krajnc Simoneti se je rodila leta 1928. Otroštvo in mladost je preživela pod Pohorjem, v Radvanju pri Mariboru, kjer je imel njen oče vrtnarijo. Bil je najemnik na posestvu radvanjskega graščaka Jurkovića. Med okupacijo se je Stanka kot gimnazijka v Mariboru vključila v ilegalno delo mladinske Osvobodilne fronte. Prišlo je do izdaje in Nemci so takrat zajeli in zaprli nad trideset mladih ilegalcev. Po Stanko so konec januarja 1944 prišli kar med poukom v šolo ter jo odpeljali v gestapovski preiskovalni zapor, od tam pa v mariborske sodne zapore. Določili so jo za deportacijo v žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Iz Ravensbrücka so Stanko po mesecu dni premestili v bližnje dekliško koncentracijsko taborišče Uckermark. V Uckermarku je dočakala konec vojne, potem pa je trajalo še štiri mesece, da se je lahko vrnila v Jugoslavijo. Po vojni je končala gimnazijo in bila vključena v mladinske delovne brigade po vsej Jugoslaviji. Odločila se je, da bo zdravnica in leta 1948 se je vpisala na Medicinsko fakulteto. Bila je v drugi generaciji diplomantov takrat nove popolne ljubljanske Medicinske fakultete. Pozneje se je v svoji stroki vsa posvetila javnemu zdravstvu in zdravstvenemu varstvu. Delovala je v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije. Bila je tudi profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Dolžina: 2 h 8 min

Pred vrati pekla: Rusija - ujeti v homofobiji, španska dokumentarna serija

Rusija - ujeti v homofobiji Čeprav je istospolna ljubezen v Rusiji legalizirana, avtorica oddaje Sonia López razkriva, da geje in lezbijke vneto preganjajo, nekatere celo mučijo. Mnogi od njih končajo v zaporu ali pa so za javno izkazovanje ljubezni in svoje spolne usmerjenosti kaznovani z visokimi globami. Nimajo enakih možnosti za delo in študij, protigejevska propaganda pa uživa podporo oblasti.

Dolžina: 51 min

Ogroženi planet, britanska dokumentarna oddaja

OZN ocenjuje, da bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 naraslo z današnjih 7,5 milijarde na 9,8 milijarde, do leta 2100 pa na 11,2 milijarde. Dokumentarna oddaja razišče potek rasti svetovnega prebivalstva in posledice prenaseljenosti, ki vodi v nebrzdano potrošnjo, ta v čezmerno izčrpavanje naravnih virov, zlasti vode, to pa v podnebne spremembe, zgodovinske suše, požare, erozijo tal, plazove … In krog je sklenjen. Kakšne sploh so naše možnosti za v prihodnje?

Dolžina: 53 min

Svetovni popotnik: Sveti kraji: sijajne mošeje

Druga najbolj razširjena vera, islam, že od nastanka gradi čudovite mošeje. Naročale so jih mogočne dinastije in sultani. Svetovni popotniki obiščejo Veliko mošejo sultana Kabusa v Omanu, mošejo Istiklal v Džakarti, Mošejo Hasana II. v Casablanci, Mošejo Umajadov v Damasku, Al Azhar v Kairu, mošejo iz blata v Kanu v Afriki ter mošeje v Samarkandu, Buhari, Delhiju, Jeruzalemu in seveda najpomembnejšo v Meki.

Dolžina: 48 min

Trenutek reke, dokumentarni film

Soča je bila vedno mejna reka. V svoji razmeroma kratki strugi povezuje dve popolnoma različni pokrajini, Alpe in Mediteran. In res se zdi, kot da je sestavljena iz dveh osebnosti. Ima tudi dve imeni. Soča je ženska. Isonzo je moški. Soča je voda protislovij; privlačna in nevarna, znana po smaragdni barvi in krvavi fronti. Prva svetovna vojna v teh krajih ni uničila le življenj, vasi in polj, ampak tudi odnos, ki ga je tedanji človek gojil do narave. Preživeli so morali začeti iz niča in zdi se, da danes še vedno živimo v tem na hitro sklepanem svetu. Srečanja ob Soči razkrivajo protislovja, ki jih danes živimo v odnosu do narave. V primerjavi z življenjem reke, se človeško življenje zdi nepomembno in vendar človek danes lahko posega v zakone narave. V času, ko se odpravljajo politične meje, si moramo v odnosu do naše skupne reke, meje znati postavljati sami. Scenaristki in režiserki filma sta Anja Medved in Nadja Velušček.

Dolžina: 1 h 3 min

Iskanje Rodrigueza, koprodukcijski dokumentarni film

Z oskarjem nagrajeni celovečerni dokumentarni film je resnično neverjetna zgodba o ameriškem glasbeniku Sixtu Rodriguezu, ki mu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja usoda in glasbena kariera nista bili ravno naklonjeni. Medtem ko se je mnogokrat tudi s težavo prebijal skozi življenje kot gradbeni delavec, je njegova glasba dajala krila gibanju proti aparthajdu v Južni Afriki. Tam so ga ves čas naravnost častili. Njegovi oboževalci, ki niso nasedli vesti o domnevnem glasbenikovem samomoru, so ga v devetdesetih letih prejšnjega stoletja poiskali in mu končno prinesli zasluženo mednarodno priznanje.

Dolžina: 1 h 22 min

Kraljestvo - kako so glive ustvarile naš svet, koprodukcijska dokumentarna oddaja

Življenjsko okolje fungusov oziroma gliv sta tako Antarktika kot nuklearni reaktor. Živijo v človeških pljučih in na koži. Na svetu obstaja znatno več vrst gliv kot rastlin in prav vsaka ima osrednjo vlogo pri ohranjanju življenja. Glive so med najmanj raziskanimi in najbolj podcenjenimi organizmi, a vendar so zmožne ozdraviti norice in spremeniti kartonaste škatle v gozd ali Mars v rajski vrt. Dokumentarna oddaja pojasni tudi ključno vlogo gliv pri porajanju življenja na Zemlji in razišče, kakšen vpliv bi utegnile imeti na razvoj v prihodnosti.

Dolžina: 52 min

Svetovni popotnik: Delhi in Agra

V tokratni oddaji nas Ian Wright popelje po Delhiju, enem najgosteje poseljenih mest na svetu. Obišče stari del mesta, ki so mu nekoč vladali mogulski cesarji, se preizkusi v indijski rokoborbi, si ogleda Tadž Mahal in rdečo trdnjavo v Agri. Preizkusi se še v vožnji po nevarnih delhijskih cestah in prespi v hotelu Imperial, kjer so se najpomembnejši indijski voditelji dogovarjali o osamosvojitvi in razdelitvi Indije.

Dolžina: 51 min

Odklop od spleta je novo razkošje, nizozemska dokumentarna oddaja

Digitalna omrežja se širijo. Vse teže je najti kraje, ki nimajo signala mobilne telefonije ali WI-FI povezave. Če se bodo uresničile želje tehnoloških podjetij, bodo bele lise kmalu izginile in vsi kraji na planetu bodo povezani. Toda kaj se dogaja zunaj omrežja? Bele lise so projekt trojice umetnikov in znanstvenikov, ki delajo v različnih medijih in potujejo onkraj meja povezanega sveta. Raziskujejo nepovezane pokrajine, prebivalce in njihov način življenja ter se sprašujejo o smislu neprekinjene povezanosti. Bo nepovezanost novo razkošje?

Dolžina: 47 min

Strah ostane

V letih 1942 in 1943 je Mussolinijeva vojska mnoge Slovenke in Slovence internirala v italijanska fašistična taborišča. Spomin na te dogodke je potisnjen v pozabo tako doma kot na tujem, poznavanje fašizma pa popačeno. Posledično so storilci obravnavanih vojnih zločinov ostali nekaznovani. Intimna pričevanja nekdanjih internirancev in njihovih svojcev razkrivajo globino, s katero kratenje človekovih pravic, poniževanje in razčlovečenje zarežejo v posameznika in narod. Poleg preživelih osvetlijo in osmislijo zgodovinske dogodke slovenski in italijanski zgodovinarji ter psihoanalitik. Dokumentarni film Strah ostane je poskus razumevanja, kako vojna in internacija predrugačita človeka in kako opredeljujeta narod. Ker raziskav o vojni, povojni travmi in medgeneracijskem prenosu travme v Sloveniji ni, kot skupnost malo vemo o tem. Iz tujih raziskav je znano, da se vojna travma zareže v nevrobiologijo naslednjih generacij in se izraža v nasilju, osebnostnih motnjah, odvisnostih, samomorilnosti, političnem diskurzu in tudi v samopodobi ljudi. Izhodišče za nastanek dokumentarnega filma je fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci, avtoric, novinarke Saše Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Avtorske fotografije Juvanove, na katerih so še redki živeči interniranci, so narekovale vizualno podobo filma. Ritem mu dajejo prikazi likovnih del, nastalih v fašističnih taboriščih, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Namen dokumentarnega filma je ohranjanje zgodovinskega spomina na fašistična taborišča in na internacijo. Hkrati spodbuja refleksijo o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo.

Dolžina: 50 min

prof. dr. Stanka Krajnc - Simoneti, 2. del

Stanka Krajnc Simoneti se je rodila leta 1928. Otroštvo in mladost je preživela pod Pohorjem, v Radvanju pri Mariboru, kjer je imel njen oče vrtnarijo. Bil je najemnik na posestvu radvanjskega graščaka Jurkovića. Med okupacijo se je Stanka kot gimnazijka v Mariboru vključila v ilegalno delo mladinske Osvobodilne fronte. Prišlo je do izdaje in Nemci so takrat zajeli in zaprli nad trideset mladih ilegalcev. Po Stanko so konec januarja 1944 prišli kar med poukom v šolo ter jo odpeljali v gestapovski preiskovalni zapor, od tam pa v mariborske sodne zapore. Določili so jo za deportacijo v žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Iz Ravensbrücka so Stanko po mesecu dni premestili v bližnje dekliško koncentracijsko taborišče Uckermark. V Uckermarku je dočakala konec vojne, potem pa je trajalo še štiri mesece, da se je lahko vrnila v Jugoslavijo. Po vojni je končala gimnazijo in bila vključena v mladinske delovne brigade po vsej Jugoslaviji. Odločila se je, da bo zdravnica in leta 1948 se je vpisala na Medicinsko fakulteto. Bila je v drugi generaciji diplomantov takrat nove popolne ljubljanske Medicinske fakultete. Pozneje se je v svoji stroki vsa posvetila javnemu zdravstvu in zdravstvenemu varstvu. Delovala je v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije. Bila je tudi profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Dolžina: 2 h 11 min

Minljivost meje, dokumentarni film

Film o obstoju in minljivosti državne meje, ki se v nekem trenutku zdi nepremostljiva politična, psihološka in fizična ovira. Kljub padcu meja v EU je to vprašanje v Sloveniji trenutno zelo aktualno tako zaradi (že malo pozabljene) žične ograje na naši južni meji, kakor tudi zaradi mejnega spora s Hrvaško. A državne meje in strogi mejni režimi niso večni, zato je avtorsko ekipo zanimalo kaj od njih ostane. V Brezovici pri Metliki nam lokalni prebivalci predstavijo nevidno hrvaško-slovensko mejo, ki poteka naravnost skozi vas. Upali so, da bodo z arbitražnim sporazumom mejo prestavili, vendar se to ni zgodilo. Zato se nekaj krajanov odloči, da realizirajo simbolno dejanje. Kljub zapletom, ki jih prinaša njihovo (namerno in nenamerno) nenehno prehajanje meje, se odločijo prirediti osmico na turistični kmetiji, ki jo je meja izolirala v otoček med obema državama. Vzporedno dogajanje spremlja življenje kraja Miren pri Novi Gorici, ki je bil v času SFRJ del zelo zastražene in neživljenjske meje z Italijo. Ta je med drugim dobesedno čez trupla presekala vaško pokopališče, Miren pa je postal najbolj pogosta točka za mejne prebege. Kljub odprtosti današnje meje na te čase spominja mnogo fizičnih sledi, še več pa tistih človeških. Pripoved spremljajo različni pričevalci, ki s svojimi anekdotami opišejo pogosto nesmiselnost in nečloveškost birokratskih odločitev. Film je zgodba tako o minljivosti, kot tudi banalnosti meje. Meja obmejnim Slovencem ne povzroča krize narodne identitete ali odpora do sosedov druge narodnosti. Povzroča zgolj kopico nevšečnosti in birokratskih težav, ki bi bile enostavno rešljive ob večji politični volji. S širše slike te težave lahko delujejo nepomembne. Tako je tudi leta 1947 v Parizu izgledalo nepomembno in neopazno, da postavljena meja poteka čez pokopališče. Ampak če obiščemo Miren in Brezovico, izmenjamo nekaj besed s prebivalci in se postavimo v njihovo kožo, lahko začutimo, da imajo tudi takšne odločitve svojo težo.

Dolžina: 51 min

Čudežna Johanca, dokumentarni feljton

Svetništvo med Slovenci ni na posebno dobrem glasu, kar gre pripisati tudi razkritju znamenite prevarantke, znane pod imenom Vodiška Johanca, ki je zaradi domnevnih čudežev v Vodice privabljala množice ljudi. Zgodaj osirotela Ivana Jerovšek je leta 1913 poskrbela za veliko senzacijo, saj je uprizarjala Kristusovo trpljenje, krvavela po celem telesu in trdila, da lahko vzpostavi stik z umrlimi. Dokumentarni feljton Špele Kuclar razkriva nenavadno zgodbo Ivane Jerovšek od začetkov njene svetniške slave do ponižujočega konca, ko je izginila izpred oči javnosti.

Dolžina: 25 min

Preuoske so stazice - Od ljudske do narodnozabavne glasbe

Glasba ter zanimivi pričevalci iz naše matične domovine in iz Beneške Slovenije tkejo zanimivo in pomembno zgodbo o izseljeniški pokrajini Beneški Sloveniji v času po 2. sv vojni in ob tem o prehodu slovenske ljudske glasbe v narodno zabavno glasbo, o nastanku in razvoju prvega narodno zabavnega ansambla Beneški fantje in o vlogi radijskega medija pri tem. Beneški fantje so ob svoji veliki popularnosti odigrali zelo pomembno vlogo pri ohranjanju beneške ljudskih pesmi, beneškega narečja in knjižne slovenščine pri Beneških Slovencih in pri popularizaciji beneške pesmi v matični domovini. O času velikega izseljevanja iz Beneške Slovenije, o ljudski glasbi ter njenem prehodu v narodno zabavno, o nastanku ansambla Beneški fantje pripovedujejo: Mojca Ravnik, Jurij Bankič, David Klodič, Urša Šivic, Mojca Kovačič, Ivan Sivec , Danijela Naraločnik, Marjan Roblek, Peter Ajdič in Igor Habbe. Uživali boste v beneških pesmih tudi v izvedbi Barskega okteta in Nediških puobov ter v arhivnih posnetkih prvih pevskih in instrumentalnih sestavov, ki so se takrat oglašali v radijskih programih (Fantje na vasi, Vaški kvintet, Rezika Koritnik, Sonja Hočevar in Avgust Stanko, Slovenski oktet, prvi trio Avsenik in Beneški fantje vse do današnjih zasedb). Scenarij Danica Dolinar in Urša Menart, urednica Danica Dolinar, režiserka Urša Menart.

Dolžina: 49 min

prof. dr. Stanka Krajnc - Simoneti, 1. del

Stanka Krajnc Simoneti se je rodila leta 1928. Otroštvo in mladost je preživela pod Pohorjem, v Radvanju pri Mariboru, kjer je imel njen oče vrtnarijo. Bil je najemnik na posestvu radvanjskega graščaka Jurkovića. Med okupacijo se je Stanka kot gimnazijka v Mariboru vključila v ilegalno delo mladinske Osvobodilne fronte. Prišlo je do izdaje in Nemci so takrat zajeli in zaprli nad trideset mladih ilegalcev. Po Stanko so konec januarja 1944 prišli kar med poukom v šolo ter jo odpeljali v gestapovski preiskovalni zapor, od tam pa v mariborske sodne zapore. Določili so jo za deportacijo v žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Iz Ravensbrücka so Stanko po mesecu dni premestili v bližnje dekliško koncentracijsko taborišče Uckermark. V Uckermarku je dočakala konec vojne, potem pa je trajalo še štiri mesece, da se je lahko vrnila v Jugoslavijo. Po vojni je končala gimnazijo in bila vključena v mladinske delovne brigade po vsej Jugoslaviji. Odločila se je, da bo zdravnica in leta 1948 se je vpisala na Medicinsko fakulteto. Bila je v drugi generaciji diplomantov takrat nove popolne ljubljanske Medicinske fakultete. Pozneje se je v svoji stroki vsa posvetila javnemu zdravstvu in zdravstvenemu varstvu. Delovala je v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije. Bila je tudi profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Dolžina: 1 h 57 min

Slike in podoba Ludvika Vrečiča, dokumentarni portret

Dokumentarno-portretna pripoved o življenju in delu prvega prekmurskega akademskega slikarja. Scenarij sta napisala Brigita Bavčar in Štefan Celec, ki je opravil tudi nalogo režiserja. Film je bil v koprodukciji Zavoda Sončnica in RTV Slovenija realiziran leta 2011 ob umetnikovi 111. obletnici rojstva.

Dolžina: 47 min

Cena plastike

Na leto prebivalec Slovenije v povprečju pridela skoraj pol tone odpadkov. Kaj se zgodi z njimi, potem ko jih odvržete v pravi zabojnik pred svojo hišo? Kdo služi z njimi in koliko se jih reciklira? Kakšno škodo povzročajo potem, ko jih odpeljejo z našega praga? Kdo je kriv, da se po vsej državi nabirajo kupi odpadne embalaže? Zakaj po morjih plavajo tone in tone plastike? V dokumentarnem filmu Cena plastike sledimo poti vaših odpadkov in ugotavljamo, kaj je narobe s sistemom, za katerega je odgovorna država, in našim ravnanjem. Avtorica Sarah Neubauer.

Dolžina: 53 min

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...