Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dokumentarni - Arhiv

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Kubrick o sebi, francoska dokumentarna oddaja

27. 11. 2020

Stanley Kubrick v dragocenem intervjuju razkrije veliko o svojih filmskih mojstrovinah. Najskrivnostnejši ameriški filmar je bil vse življenje odmaknjen od javnosti, kar je obrodilo nepregledno število interpretacij in teorij umetniških zarot o skrivnih elementih njegovih filmskih mojstrovin. Dokumentarni film da glas samemu avtorju. Ob spremljavi arhivskih posnetkov in filmskih prizorov imamo priložnost prisluhniti dragocenemu intervjuju, ki ga je s Kubrickom opravil filmski kritik Michel Ciment. Stanley Kubrick je v svoji karieri posnel »le« trinajst celovečernih filmov, vendar do današnjega dne ostaja eden najbolj cenjenih avtorjev ameriškega filma. Izvirni naslov: KUBRICK PAR KUBRICK / Francija, 2019 / Režija: Grégory Monro

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Velike osebnosti 20. stoletja - Slavne osebe iz sveta zabave, britanska dokumentarna serija, 4/8

27. 11. 2020

Kdo so velike osebnosti 20. stoletja? Britanska dokumentarna serija predstavlja dosežke in življenjske poti izjemnih ljudi, ki so v preteklosti premikali meje mogočega in sooblikovali današnji svet. Spoznajmo, torej, nekatere izmed najvplivnejših voditeljev, raziskovalcev, znanstvenikov, slavnih oseb iz sveta zabave, aktivistov, športnikov in umetnikov prejšnjega stoletja. 4. del: Slavne osebe iz sveta zabave Dokumentarna serija tokrat predstavlja štiri legendarne osebnosti iz sveta zabave. V 20. stoletju so namreč običajni, a izjemno nadarjeni ljudje prvič v zgodovini lahko postali svetovno znani. Eden takih je bil Charlie Chaplin, ki je zaslovel s filmskim likom Potepuha. Marilyn Monroe se je v nasprotju s prepričanjem mnogih, da je samo neumna svetlolasa seks-bomba, borila s filmskimi studii, da bi igralkam namenjali več karakternih vlog. Oddaja predstavlja še pevko in borko za pravice temnopoltih Billie Holiday ter kameleonskega zvezdnika popa Davida Bowieja.

Dediščina Evrope Dunaj: cesarske sanje dinastije, britanska dokumentarna oddaja, 2/3

26. 11. 2020

Dunaj je po zmagoslavju nad osmanskimi Turki postal veličastna prestolnica, ki je odsevala moč in vpliv Habsburžanov. Vanj so se zgrinjali največji slikarji, kiparji in arhitekti, predvsem pa genialni glasbeniki, kot so bili Mozart, Haydn in Beethoven. Ko je mesto cvetelo, je rodbina, ki je bila na čelu njegovega razvoja, izkušala posledice večstoletnih zakonskih zvez med sorodniki. Tudi to je bil razlog, da je leta 1740 na čelo habsburškega cesarstva stopila prva ženska, Marija Terezija. Vpeljala je številne reforme, a utrdila čvrsto habsburško tradicijo, ki v začetku 19. stoletja ni bila kos revolucionarnemu zanosu Napoleona.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Velike osebnosti 20. stoletja - Znanstveniki, britanska dokumentarna serija, 3/8

26. 11. 2020

Kdo so velike osebnosti 20. stoletja? Britanska dokumentarna serija predstavlja dosežke in življenjske poti izjemnih ljudi, ki so v preteklosti premikali meje mogočega in sooblikovali današnji svet. Spoznajmo, torej, nekatere izmed najvplivnejših voditeljev, raziskovalcev, znanstvenikov, slavnih oseb iz sveta zabave, aktivistov, športnikov in umetnikov prejšnjega stoletja. 3. del: Znanstveniki Tretji del dokumentarne nanizanke predstavlja štiri pomembne znanstvenike, ki so se s svojimi dognanji zapisali v zgodovino. Marie Curie in Albert Einstein sta si vsak v svojem času in na svojem področju drznila razmišljati po svoje in tako ovrgla nekoč veljavne teorije. Britanski matematik in kriptoanalitik Alan Turing je razvozlal delovanje nemškega šifrirnega stroja Enigma, a je bil obenem preganjan zaradi svoje istospolne usmerjenosti. Za kitajsko znanstvenico Tu Jovjov pa je svet izvedel šele 40 let po njenem prelomnem odkritju zdravila proti malariji.

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Velike bolezni, izobraževalno-zgodovinska oddaja

26. 11. 2020

Pred epidemijo novega koronavirusa, ki jo doživljamo letos, je naše kraje prizadelo kar nekaj večjih pojavov bolezni, ki so med prebivalstvom zahtevale velik davek. V oddaji predstavimo tri največje in najbolj smrtonosne – kugo, kolero in špansko gripo. Sredi 14. stoletja je po Evropi kosila smrtonosna epidemija kuge, do sedaj najbolj nalezljiva bolezen, ki je bila usodna za tretjino tedanjega prebivalstva, korenito pa je spremenila tudi tok evropske zgodovine... Nihče ni bil varen pred njo - ne cerkveni dostojanstveniki, ne kralji in kraljice, ne meščani ne siromaki in ne otroci. Učenjaki so za strašno epidemijo videli več razlogov: posebno postavitev planetov, pokvarjen zrak zaradi gnilobe, slabega in nezdravega vremena in stoječih voda; po drugih razlagah naj bi kugo s pomočjo hudiča širile čarovnice, najbolj pa se je uveljavila razlaga, da je bolezen šiba božja kot kazen in opomin, naj se ljudje spreobrnejo. Danes kugo občasno zasledimo v Aziji, delih Afrike in Amerike, v Evropi pa ne več. Za zdravljenje uporabljajo antibiotike, obstaja pa tudi cepivo. Kolera je zelo kužna infekcijska bolezen, pri kateri je vir okužbe ponavadi onesnažena voda in je v Evropo prišla iz Indije v prvi polovici 19. stoletja predvsem zaradi povečanja prometa in trgovskih stikov. Na Kranjsko so jo predvsem zanesle vojaške čete, ki so prehajale čez to ozemlje Sprva so za preprečevanje širjenja okužb še zapirali meje, vendar pa, ker se je to izkazalo za preveč radikalno zaščitno sredstvo, ki je bilo neučinkovito in drago, hkrati pa je uničevalno delovalo na lokalno gospodarstvo, so jih v Habsburški monarhiji v naslednjih epidemijah opustili. Pandemija španske gripe, ki je ves svet prizadela v letih 1918–1920 in je zaradi nje umrlo skoraj 5 odstotkov prebivalstva – med 50 in 100 milijoni ljudi, v kolektivnem spominu živi kot ena od najhujših bolezni, ki so kadarkoli prizadele človeštvo. V različnih sodobnih zapisih se pogosto pojavlja kot metafora za umiranje in za katastrofo, ki je zdesetkala človeško populacijo in ki je terjala več življenj kot prva svetovna vojna. Vendar pa lahko to v splošnem široko poznano pandemijo, presenetljivo, v zgodovinopisju označimo za »slona v sobi«, ki ga dolgo nihče ni opazil. S špansko gripo so se zgodovinarji po svetu resno začeli ukvarjati šele leta 1998. Skozi oddajo nas vodi zgodovinarka dr. Katarina Keber, raziskovalka zgodovine socialne medicine z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Scenaristka oddaje je Tatjana Markošek, režiser, Franc Arko.

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program Med zidovi

25. 11. 2020

Zgodnja pomlad leta 2016 je prinesla kolone beguncev, mnoge države so se, da bi obvarovale svoje državljane, obdale z bodečo žico. Ljudje v koloni nimajo imen, tudi obrazov ne, so le postave na poti v negotovo prihodnost. Dokumentarni film Med zidovi je odziv njegovih ustvarjalcev na omenjene dogodke. Najprej nas popelje v zgodnje jutro: budilka prebudi begunca iz Irana, prostovoljke Človekoljubnega dobrodelnega društva UP, begunce in aktiviste iz Socialnega centra Rog. Njihove pripovedi se nato začnejo prepletati v barvit kolaž občutenj, čustev, bližine, zajetih med zidovi začasnih prebivališč. Med zidovi bijejo srca glasneje od ideoloških govorov, močneje od nacionalizma. Med zidovi živijo tudi tisti, ki se niso navzeli vonja strahu. Ljudje, ki jim ni vseeno, ki pomagajo, ki sprejmejo. Ljudje, ki v koloni beguncev še vidijo obraz matere, očeta, otroka. Ljudje, ki se zavedajo, da bomo jutri morda tudi mi stopali v njej, saj je vojna večna stalnica človeške civilizacije. Ko se človek zbliža s človekom in mu želi prisluhniti, vsi dobijo imena. Ghasem, Viktorija, Dina, Stoja, Nasiha, Biba, Raza, Zala nič več brezimni, spregovorijo o sebi. »Begunci smo kot drevesa, ki so pozimi veliko prestala, toda spomladi, če jih sonce ogreje, lahko znova ozelenijo,« je dejal študent Ghasem Zarei, ki je pobegnil iz Irana in postal prosilec za azil v državi Sloveniji. Scenaristka in režiserka filma je Alma Lapajne.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Velike osebnosti 20. stoletja: Raziskovalci, britanska dokumentarna serija, 2/8

25. 11. 2020

Kdo so velike osebnosti 20. stoletja? Britanska dokumentarna serija predstavlja dosežke in življenjske poti izjemnih ljudi, ki so v preteklosti premikali meje mogočega in sooblikovali današnji svet. Spoznajmo, torej, nekatere izmed najvplivnejših voditeljev, raziskovalcev, znanstvenikov, slavnih oseb iz sveta zabave, aktivistov, športnikov in umetnikov prejšnjega stoletja. 2. del: Raziskovalci Drugi del, posvečen slavnim raziskovalcem 20. stoletja, nas najprej popelje na Antarktiko, kjer je Ernest Shackleton leta 1915 po večmesečnem boju z ledenim morjem na varno pripeljal vseh 60 članov svoje odprave. Spoznamo Britanko Gertrude Bell, ki je v 20. letih raziskovala današnji Irak, Neila Armstronga, ki je v imenu človeštva razširil meje takrat znanega vesolja, in nazadnje Jane Goodall, ki je ob raziskovanju šimpanzov v Afriki med prvimi opozarjala na nujnost zaščite naravnega okolja.

Pričevalci Stanislav Kosič

24. 11. 2020

Stanislav Kosič je podal pretresljivo pričevanje o okrutnem ravnanju z otroci s strani slovenskih komunističnih oblasti avgusta in septembra 1945 na ormoškem gradu, ko je zaradi stradanja umrlo veliko otrok, tudi Stanislavova sestrica. Starša ste pred vojno delala v Franciji, oče v rudniku, pozneje sta se vrnila v Kraljevino Jugoslavijo. Oče je imel v Polčanah ugledno sodarsko delavnico in družina je za tiste čase dobro živela v nov hiši. Po vojni si je njihovo hišo zaželel in tudi dobil partizanski zaupnik, družino pa so čez noč izselili v taborišče Strniške pri Ptuju. Tu je videl grozote, ki so ga zaznamovale za celo življenje. Pod pritiskom zahodnih držav, ki so pošiljale delegacije v Titovo Jugoslavijo in tudi komunistična koncentracijska taborišča, so otroke z mamami preselili na Ormoški grad, kjer je 39 otrok umrlo, med njimi sestrica Frida. Petletni Stanislav se živo spomni tega dogodka, ki je seveda prizadel mamo in celo družino: »Sestra je umrla ponoči, zjutraj je imela še tam njeno truplo. Prinesli so ne krsto ampak eno škatlo, ne vem ali je bila papirnata ali kaj. Mama je morala trupelce notri položit, odnesli so jo, mi smo šli za njimi, pa nas je stražar napodil – marš nazaj… Mama je celo življenje žalovala za njo. Preden je umrla mi je rekla, čuj tole so njeni lasi, bil je en šopek las tak v platnu … je rekla, toti šopek las naj gre zraven mene v grob.« Preostali z očetom so preživeli, vrnili so se v svojo zasedeno hišo kot podnajemniki in si s časoma pomagali. Stanislav je bil dober delavec – električar, še vedno rad popravlja raznovrstne aparate. Življenje se je počasi ustalilo, poročil se je in si ustvaril družino, a spomin iz povojnih komunističnih taborišč ga je zaznamoval za celo življenje.

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program Baron iz province; Žiga Zois, začetnik razsvetljenstva na Slovenskem, dokumentarni film

24. 11. 2020

Intimni dokumentarec scenarista in režiserja Bojana Labovića Baron iz province se ukvarja z zgodbo velikega slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa. Večino svojega življenja je preživel v palači na Bregu v Ljubljani, kjer so se že po letu 1780 zbirali napredni slovenski razsvetljenci. Poimenovali so jih Zoisov krog. Baron Žiga Zois je bil namreč njihov mecen, jih materialno podpiral, spodbujal in usmerjal ter bil tako središčna osebnost. Tudi po letu 1797, ko zboli in ga protin, takratna bolezen premožnih, do konca življenja priklene na voziček. Od tega leta Zois sploh ne zapusti več svoje ljubljanske palače. Polnih 22 let, vse do svoje smrti. Nepredstavljivo dosti časa, ki ga ob razmišljanju o Žigi Zoisu preprosto velikokrat spregledamo. S tem pa spregledamo tudi njegovo intimo, njegov pogled na svet in sebe samega. Pogled, ki ga avtorji filma začnejo po obisku članov Zoisovega kroga pri svojem mecenu. Je leto 1815 in Zois plemeniti Edelstein, Žiga, ki že 18 let ni izstopil iz svoje palače, je spet sam. In razpet med provinco in svetom pluje med svojimi spomini in vizijami. Se ustavlja med različnimi podobami in razmišljanji. In drži krmilo. Je kot kapetan na ladji. Sedeč na vozičku, ki ga je izdelal sam. Barona Zoisa interpretira dramski igralec Vladimir Jurc.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Ali mesna industrija ogroža planet?, britanska dokumentarna oddaja

24. 11. 2020

Meso je postalo pakiran izdelek na trgovskih policah, zavest o njegovem resničnem izvoru, da je torej zanj treba vzrediti žival, zaradi množičnosti prireje in neverjetne porabe pa mnogokje na svetu žrtvovati tudi okolje in biotsko raznovrstnost, pa se izmika. Raziskave potrjujejo, da bi bilo za ustrezno zajezitev negativnih posledic, ki jih živinoreja povzroča okolju, nujno znatno zmanjšati porabo mesa – vsak človek bi smel na teden pojesti le še nekaj 100 gramov mesa, torej le še porcijo ali dve. MEAT: A THREAT TO OUR PLANET / Velika Britanija / 2019 / Režija: Olly Bootle

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program (Ne)vidni slovenski film, dokumentarni film

24. 11. 2020

Dokumentarni film o nujnem restavriranju ter digitaliziranju filmske dediščine in o vprašanjih, ki jih tema odpira. Z dokumentarnim filmom (NE)VIDNI SLOVENSKI FILM je dopolnjena trilogija Filmoljubje, ki jo je scenarist in režiser Slavko Hren posvetil svežemu, poglobljenemu pogledu na zgodovinsko obdobje od začetkov nacionalne profesionalne kinematografije s prvim slovenskim celovečernim zvočnim igranim filmom režiserja Franceta Štiglica Na svoji zemlji (1948) do danes, ko se ta filmska dediščina krčevito rešuje, saj neusmiljeno propada. Naslov je pravzaprav citat iz izjave zaskrbljenega režiserja, ki jo je ob svečani pojekciji svojih digitaliziranih kratkih filmov v Slovenski kinoteki izrekel karizmatični Karpo Godina, prejemnik nagrade France Štiglic za življenjsko delo. Na digitalizacijo in restavracijo slovenskih filmov opozarjajo avtorji in drugi filmski delavci od Slovenske kinoteke, SFC, Društev slovenskih snemalcev in režiserjev, arhivarji in tudi strokovnjaki s slovenske nacionalne televizije, saj ima prav TV SLO največji filmski arhiv v državi. Fenomen reševanja filma je svetoven, globalen. Zahteva znanje, nove tehnologije in namenska sredstva. Ljubljana je gostila odmeven mednarodni simpozij o restavriranju filmske dediščine,v Amsterdamu je dokončala študij restavratorstva filma prva slovenska diplomantka Nadja Šičarov, še vedno pa lahko zaradi pomanjkanja sredstev na prste samo ene roke preštejemo uspešno restavrirane in digitalizirane slovenske filme. V filmu spremljamo restavracijo kultnega filma Na svoji zemlji od začetnih pripravljalnih opravil do svečane projekcije filma v kinu pod zvezdami na ljubljanskem Kongresnem trgu. 70 let od prve projekcije na istem trgu, z zadnjimi živimi ustvarjalci filma. Tudi kot poklon režiserju Francetu Štiglicu, čigar 100-letnico rojstva obeležujemo v letu 2019.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Velike osebnosti 20. stoletja - Voditelji, britanska dokumentarna serija, 1/8

24. 11. 2020

Kdo so velike osebnosti 20. stoletja? Britanska dokumentarna serija predstavlja dosežke in življenjske poti izjemnih ljudi, ki so v preteklosti premikali meje mogočega in sooblikovali današnji svet. Spoznajmo, torej, nekatere izmed najvplivnejših voditeljev, raziskovalcev, znanstvenikov, slavnih oseb iz sveta zabave, aktivistov, športnikov in umetnikov prejšnjega stoletja. 1. del: Voditelji V prvem delu dokumentarne serije srečamo štiri svetovne voditelje: britanska premierja Winstona Churchilla in Margaret Thatcher, ki sta vsak po svoje odločilno vplivala na notranjo in zunanjo politiko svoje države in si pri tem nakopala tudi zagrizene nasprotnike, ne le občudovalcev; ameriškega predsednika Franklina D. Roosevelta, brez katerega bi bil svet po drugi svetovni vojni precej drugačen; in nazadnje Nelsona Mandelo, prvega temnopoltega predsednika Južne Afrike, ki po vsem svetu velja za simbol sprave in rasne enakopravnosti.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Bombaž - zgodba o novodobnem suženjstvu, francoska dokumentarna oddaja

23. 11. 2020

Zelo dobičkonosno svetovno industrijo bombaža bremenijo obtožbe onesnaževanja okolja, ogrožanja zdravja delavcev, prisilnega dela, celo suženjstva. V Uzbekistanu je proizvodnja bombaža osrednja gospodarska panoga, ki zagotavlja dotok finančnih sredstev. Zato oblasti vsako leto javnim uslužbencem, med njimi tudi zdravniškemu osebju, naložijo obvezno obiranje pridelka na poljih. Avtorji dokumentarne oddaje se srečajo z eno redkih aktivistk, ki se bori za pravice delavcev v tej državi. Obiščejo tudi številne bangladeške predilnice, kjer mnogi zaposleni delajo v pogojih, ki spominjajo na zapor. Velike naročnike pa se vse to pušča hladne.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Odpotovanja - Japonska: Prihodnost, potopis, 6/13

23. 11. 2020

Justin, Scott in snemalec Andre se znajdejo v srcu Tokia, megalomanske urbane džungle. Pričaka jih Scottova študentska prijateljica Tomoko in jim pokaže japonsko kulinariko, ki pa je Scottu precej bolj pisana na kožo kot Justinu. Ogledajo si tudi slovito ribjo tržnico in strupeno ribo napihovalko, ki velja za specialiteto, a je ob nepravilni pripravi lahko usodna. Scott bi rad Justina naučil nekaj japonskih besed, a fant ima precej več smisla za zabavo kot za jezike. Po prekrokani noči se namenijo na podeželje, v vas s svetišči, da se tam malo umirijo.

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program Grofičino popoldne

23. 11. 2020

Leta 2015 sta k lastniku gradu Štatenberg prišla tujca v baročnih oblačilih, ki bi rada postala grof in grofica Štatenberška. Ostaja vsaj delna neznanka, zakaj je gospod privolil, a oktobra 2015 sta se vselila. V enem samem mesec sta zapuščen in ponekod zanemarjen dvorec preuredila v objekt, ki je pričel privabljati ljudi. Celotno krilo sta posvetila različnim tematskim razstavam ter v pičlem mesecu dvorcu vdihnila novo življenje. Dosežek, ki je Makolčane prepričal, da sta prišleka iz Ljubljane resnična garača. Grofica, v civilu ji je ime Tanja, je v mladosti oslepela. Ostal ji je en odstotek vida. Preživela je raka. In od nekdaj je sanjala, da bi bila rada grofica. Zaljubljena je v literarne like in resnične osebnosti šestnajstega in sedemnajstega stoletja, v opero, barok. Nič od tega ji ni bilo dano, dokler ni srečala svojega grofa, ki je preživel kap in bil nekaj tednov v komi. Ko se je srečal z grofico je bil neotesan, a dobro stoječ lastnik prevozniškega podjetja. Preklinjal je in hodil na podeželske veselice. A imel je strast, ki je ni delil skoraj z nikomer. Privlačilo ga je starinsko pohištvo. Brez razloga ga je kupoval, restavriral in zbiral. Skladiščil v nekem predmestnem skladišču. Grofica je Grofa, ko ju je usoda združila, pričela preoblikovati. Grof in Grofica sta imela vse, le dvorca ne. Tu vstopi v zgodbo Štatenberg. Ko sta se grof in grofica naselila na dvorcu, sta odprla bistveno vprašanje, s katerim se ukvarja dokumentarni film: »Ali je bolje, da stavbna/grajska dediščina propade, ali pa je bolje, da jo zasebni kapital, čeprav strokovno nekoliko manj dosledno, spravi v funkcijo?« Danes je Štatenberg turistična točka v velikem vzponu in zbirka grofa ter grofice Štatenberške je pomembna turistična točka v porečju Dravinje.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Michael Palin v Severni Koreji, britanska dokumentarna serija, 2/2

23. 11. 2020

Michael Palin je v dobrem tednu prepotoval več kot dva tisoč kilometrov in prečkal ozemlje ene izmed najtežje dostopnih držav na svetu – Severne Koreje. Obiskal je zloglasno mejno točko med obema Korejama, glavno mesto Pjongjang in goro Paektu na meji s Kitajsko, ki je v korejski kulturi sveti kraj. Producenti dokumentarne serije so za pridobitev vseh dovoljenj potrebovali dve leti. Palin, slavni britanski igralec, član nekdanje znamenite humoristične skupine Monty Python, je na potovanju v vsaj na videz sproščeni družbi praznoval tudi svoj 75. rojstni dan.

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program Vprašanje identitete, dokumentarno-igrani film

22. 11. 2020

Trst je bil nekoč pomembno stičišče Italije in Avstro-Ogrske. Odkrivajo ga zgodbe štirih žensk v boju za priznanje svoje identitete. V začetku 20. stoletja je bil Trst bogato pristaniško mesto in pomembno trgovsko središče Habsburške monarhije. Tam je bilo pravo bogastvo kultur, italijanske, slovenske in tudi nemške. Tukaj so si ženske, tako kot drugod po Evropi, močno prizadevale za volilno in druge pravice, šlo jim je za vprašanje identitete. V celovečernem dokumentarnem filmu so zbrane zgodbe štirih žensk. Pavla Hočevar je bila slovenska učiteljica na šoli Sv. Cirila in Metoda v Trstu, Marica Nadlišek Bartol je bila pisateljica in prva urednica prvega časnika za ženske Slovenka, Elody Oblath, pisateljica madžarskega in judovskega rodu, ki se je imela za Italijanko in Giuseppine Martinuzzi iz istrskega Labina, je bila socialistka furlanskih korenin, ki je poučevala v tržaških osnovnih šolah v revnih mestnih četrtih. Pavla, Marica, Elody in Giuseppina so tik pred začetkom vojne živele zelo različno. Pavla si je želela, da bi oblikovali skupno slovansko državo. Tudi Marica si je želela tako prihodnost, vendar je bila zaskrbljena za svoje štiri otroke. Elody je s Scipiom Slataperjem in Gianijem Stuparichem odšla v Firence. Mladeniča sta se pridružila italijanski vojski in odšla na fronto. Giuseppina, ki ni imela vpliva na burno dogajanje, je upala v uspeh ruske revolucije. Tudi Avstrijke so razmišljale drugače in so še vedno podpirale večjezično monarhijo. Štiri usode, ki jih je premetaval zgodovinski veter, jim prekrižal življenjske načrte in jim vsilil težke odločitve. Štiri različne ženske, ki so odsevale razmišljanje druga druge ter poustvarjale misli in čustva časa, ko se je ravnovesje podiralo in se je svet spreminjal.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Kraljica Elizabeta II., ameriška dokumentarna oddaja

22. 11. 2020

Dokumentarna pripoved o eni najvplivnejših žensk na svetu, britanski kraljici Elizabeti II.: njeno izjemno življenje vse od mladosti, nepričakovanega odstopa strica Edvarda VIII. in kronanja njenega očeta za kralja Jurija VI. Kraljica Elizabeta II. je vlogo sodobnega vladarja opredelila na novo, britansko kraljevsko družino in državljane pa uspešno popeljala skozi izzive povojne obnove države, dekolonizacije, reševanja sporov v Južni Afriki, na Severnem Irskem in Falklandskih otokih ter težke dni ob smrti princese Diane.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Sedem svetov - en planet - Avstralija, koprodukcijska dokumentarna serija, 4/8

22. 11. 2020

4. del: Avstralija Avstralija se je že v času dinozavrov ločila od drugega kopna, zato so na tej celini obtičale nenavadne živali, kakršnih ni nikjer drugje. Kazuar, visok skoraj dva metra in eden od najnevarnejših ptičev na svetu, živi v džungli, kenguruji in vombati na gorskih planotah premagujejo snežne viharje, v gozdovih evkaliptov pa prežijo plenilci, kakršnih drugje ne vidimo. Na odročnih otokih se klatijo tasmanski vragi, ob obalah pa se občasno zbere na tisoče morskih psov. SEVEN WORLDS, ONE PLANET / Francija, Kitajska, Nemčija, Velika Britanija, ZDA / 2019 / Režija: Fredi Devas, Emma Napper, Chadden Hunter, Giles Badger

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Otok Ascension, potopis, 5/13

22. 11. 2020

Tokrat Scott in Justin, ob pomoči prijaznega in vedno tihega snemalca Andreja, obiščeta najbolj oddaljeni otok sredi južnega Atlantika, Ascension, edini kraj na vsej enoletni poti, kjer Scott ne pozna nikogar. A ljudje so prijazni, posodijo jim celo svoje vozilo, preden lahko najamejo avto. V hišici na Zeleni gori si kuhajo špagete, ker je živež v trgovini zaradi vštete cene prevoza zelo drag. Na otoku kraljujejo rakovice, ki jih Justin ne mara preveč. To pa ni njegova edina tegoba, tako da mu otok kljub veličastnemu lovu na tune ne ostane ravno v lepem spominu.

Stran 1 od 92
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov