Iskanje
Predlogi
Odbojka
Hokej
Tenis
Rezultati iskanja
Zaradi testiranja je dodanih umetnih 2 sekunde delaya.
Zaradi testiranja je dodanih umetnih 2 sekunde delaya.
Dokumentarni film Jeklene ptice nad Idrijo osvetljuje nepojasnjene letalske napade na Idrijo leta 1945. V zadnjih mesecih 2. svetovne vojne je bilo na to mesto izvršenih več letalskih napadov, porušen je bil dobršen del mesta, napadi pa so terjali tudi človeške žrtve. Več deset let so ti dogodki ostali nepojasnjeni in zaviti v tančico skrivnosti: kdo natančno in čemu je napadal Idrijo? Do razkritja je po čistem naključju prišlo šele leta 2012, filmsko pripoved o teh dogodkih pa zaključujejo avtentični in šokantni posnetki napada, ki jih je beležila filmska kamera na letalu. Film je nastal v okviru Dokumentarnega programa RTV Slovenija po scenariju Monike Rijavec in v režiji Dušana Moravca.
Leonard Bernstein je v letih od 1958 do 1972 s 53-imi enournimi programi glasbeno izobraževalne serije Glasba za mlade navdušil po vsem svetu in bil zanjo nagrajen z nagrado Emmy. Po velike povpraševanju so nekatere dele serije digitalizirali in sedem od njih si bomo lahko ogledali tudi na naši nacionalni TV. Leonard Bernstein nam s svojo karizmo skupaj z orkestrom Newyorške filharmonije v znameniti dvorani Carnegie Hall na privlačen način odstira nekatera vprašanja o glasbi: Kaj glasba pomeni?, Kdaj je glasba simfonična? , Kaj je klasična glasba?, Humor v glasbi, Kaj je koncert?, Kaj je melodija?, Študija intervalov.
Za frazo „Prizadevni planiški delavci“ se skriva delo več kot 400 ljudi, ki vsako leto pomagajo izpeljati eno najpomembnejših tekem v smučarskih poletih. Sneg začnejo pripravljati že decembra, led na zaletu nastaja dva meseca. Kljub sodobnemu teptalnemu stroju skakalnico še vedno pripravljajo teptači, ki pred tekmo velikokrat na smučkah preteptajo strmino. Naj pogumnejši med pridnimi so nagrajeni s tem, da se kot zastavonoše spustijo od mize do izteka. Prvi pripravljavci skakalnic so bili rateški lopatarji, na smučkah pa so jim pomagali reprezentanti v alpskih disciplinah. Skakalnico so najprej prehodili v gojzarjih. Mnogi so Planici ostali zvesti 50 in več let. Janko Dernič, dolgoletni vodja teptačev, je bil leta 1936 priča prvemu skoku nad 100 metrov Seppa Bradla. Prenovljeno Bloudkovo velikanko je prvi preizkusil Rudi Finžgar. Smučarski poleti pa so se uveljavili po zaslugi bratov Gorišek, ki sta si zamislila in po letu 1969 posodabljala planiško letalnico. Preizkus skakalnice leta 1969 si je ogledala tudi skupina kovačev iz Krope, ki so postali najbolj cenjeni štamfarji. Tudi v zimah, ko drugod ni bilo snega, jim je uspelo pokriti skakalnico in izpeljati tekmo. Nenadno toplo vreme, ogromne količine na novo zapadlega snega, hudournik ali plaz so planiške junake prisilili v nenavadne rešitve, odločnost pa je bila povezana tudi z nekaterimi nesrečami. V filmu Zlati teptači se pretekle zgodbe prepletajo s sočasnimi dokumentarnimi posnetki, vzporedno pa spremljamo delo teptačev, ki bedijo nad skakalnico tedne pred tekmo, med samo prireditvijo, pa vse do slavnostne podelitve. scenarist, režiser in montažer: Amir Muratović direktor fotografije in snemalec: Bernard Perme snemalec zvoka: Frane Povirk mojster zvokovne obdelave: Robert Sršen avtor in izvajalec glasbe:Jurij Jenko
Stanka Krajnc Simoneti se je rodila leta 1928. Otroštvo in mladost je preživela pod Pohorjem, v Radvanju pri Mariboru, kjer je imel njen oče vrtnarijo. Bil je najemnik na posestvu radvanjskega graščaka Jurkovića. Med okupacijo se je Stanka kot gimnazijka v Mariboru vključila v ilegalno delo mladinske Osvobodilne fronte. Prišlo je do izdaje in Nemci so takrat zajeli in zaprli nad trideset mladih ilegalcev. Po Stanko so konec januarja 1944 prišli kar med poukom v šolo ter jo odpeljali v gestapovski preiskovalni zapor, od tam pa v mariborske sodne zapore. Določili so jo za deportacijo v žensko koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Iz Ravensbrücka so Stanko po mesecu dni premestili v bližnje dekliško koncentracijsko taborišče Uckermark. V Uckermarku je dočakala konec vojne, potem pa je trajalo še štiri mesece, da se je lahko vrnila v Jugoslavijo. Po vojni je končala gimnazijo in bila vključena v mladinske delovne brigade po vsej Jugoslaviji. Odločila se je, da bo zdravnica in leta 1948 se je vpisala na Medicinsko fakulteto. Bila je v drugi generaciji diplomantov takrat nove popolne ljubljanske Medicinske fakultete. Pozneje se je v svoji stroki vsa posvetila javnemu zdravstvu in zdravstvenemu varstvu. Delovala je v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije. Bila je tudi profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Rusija - ujeti v homofobiji Čeprav je istospolna ljubezen v Rusiji legalizirana, avtorica oddaje Sonia López razkriva, da geje in lezbijke vneto preganjajo, nekatere celo mučijo. Mnogi od njih končajo v zaporu ali pa so za javno izkazovanje ljubezni in svoje spolne usmerjenosti kaznovani z visokimi globami. Nimajo enakih možnosti za delo in študij, protigejevska propaganda pa uživa podporo oblasti.
OZN ocenjuje, da bo svetovno prebivalstvo do leta 2050 naraslo z današnjih 7,5 milijarde na 9,8 milijarde, do leta 2100 pa na 11,2 milijarde. Dokumentarna oddaja razišče potek rasti svetovnega prebivalstva in posledice prenaseljenosti, ki vodi v nebrzdano potrošnjo, ta v čezmerno izčrpavanje naravnih virov, zlasti vode, to pa v podnebne spremembe, zgodovinske suše, požare, erozijo tal, plazove … In krog je sklenjen. Kakšne sploh so naše možnosti za v prihodnje?
