Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naša sogovornica je dr. Kristina Kočan, pesnica in prevajalka. Rojena v Slovenj Gradcu, v Mariboru je študirala angleški in nemški jezik s književnostjo ter doktorirala iz sodobne ameriške poezije. Nekdo je zapisal, da živi in ustvarja v Mariboru, ter povsod, kjer je to mogoče. Ustvarila je tri pesniške zbirke, zapisana je Slovenskim dnevom knjige v Mariboru in je zanimiva oseba, ki jo je vredno spoznati. Oddaja Dober večer je na sporedu vsak ponedeljek ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor. Vabljeni k ogledu!
Gost Intervjuja bo koroški Slovenec, zgodovinar, politik in do nedavnega predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem – vodil jo je kar 26 let - Marjan Sturm. O njegovem delovanju v okviru Konsenzne skupine, v katerim sodeluje tudi s predsednikom Heimadiensta, o ohranjanju slovenščine, dvojezičnih napisih in možnosti notifikacije Avstrijske državne pogodbe se bo z dr. Sturmom pogovarjala Ksenija Horvat.
Minu Kjuder je ena najprepoznavnejših slovenskih dramskih igralk. Večino od skupno kakšnih 120 vlog je odigrala v SNG Maribor in se tukaj leta 1999 tudi upokojila. Bolj kot v času službovanja je razpeta med Mariborom in Primorjem. Rodila se je v Trstu in potem, ko je kot dojenčica izgubila očeta, preživljala otroštvo na Krasu in Dolenjskem. Hitro je morala skrbeti sama zase, igralstvo pa je bil poklic, ki se mu je zapisala. Vloge, ki jih je odigrala, so ji prinesle mnogo nagrad. Od Prešernove in Glazerjeve do nagrade publike na Sterijinem pozorju, leta 2009 pa je dobila tudi Borštnikov prstan za življenjsko delo.
Če bi mag. Staneta Jurgca, gosta tokratne oddaje Dober večer vprašali, kaj je najraje, bi skoraj gotovo rekel, da je najraje dirigent. Že kot otrok je s paličico mahal orkestrom, ki jih je poslušal po radiu. Kasneje je počel marsikaj, prav gotovo pa je pustil največjo sled v mariborski Operi in baletu. Več kot 20 let sta oba ansambla delala pod njegovim umetniškim vodstvom. In to je bil tudi čas, ko je mariborska opera skupaj z baletom stopila v svet in svet pripeljala k nam. V času njegovega direktorovanja in umetniškega delovanja so v Mariboru nastopili operni pevci in pevke svetovnega slovesa, v baletnem ansamblu pa je začel plesati današnji umetniški vodja samostojnega Baleta Edward Clug. Tako opera kot balet sta postala zanimiva izvozna artikla in nosilca kulturnega turizma v Mariboru.
Gost Intervjuja bo eden od najbolj izkušenih slovenskih diplomatov – Republiko Slovenijo je predstavljal v Rimu in Londonu - veleposlanik Iztok Mirošič. Ksenija Horvat se bo z njim pogovarjala o slovenskih odnosih s sosednjimi državami, predvsem z Italijo, o spremembah, ki jih doživlja Evropska unija in o slovenski zunanji politiki.
V oddaji Dober večer gostimo Štefana Celca, filmskega avtorja, ki je s svojimi deli raziskoval tako zgodovino kot aktualni trenutek Prekmurja, obiskal rojake po širnem svetu, in nam tudi na ta način približal miselni svet prekmurskega človeka. Z njim smo se pogovarjali o številnih zgodovinskih osebnostih in likih, ki jih je raziskoval in upodobil, o odrinjenosti Prekmurja, o sprejemanju drugačnih, o izgubi identitete v daljnih deželah, in o vsem, kar nas ustvarja takšne, kakršni smo na naši zemlji. Pridružite se nam, tako kot vsak ponedeljek, ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V nedeljskem intervjuju smo tokrat gostili zdravnico Metko Klevišar, ki s svojim delom in življenjsko zgodbo ter zgledom odgovarja na najtežje dileme, ki zadevajo vsakega človeka - bolezen in smrt. Že kot študentka medicine se je soočila z lastno boleznijo, ki jo je naposled prikovala na invalidski voziček. A to ji ni vzelo volje do življenja. Nasprotno, bolezen je sprejela, se ji prilagodila in vzpostavila kvalitetno življenje na drugi ravni. Občutek sreče, ali bolje zadovoljstva, kot pravi gospa Klevišar ni v zdravju ali bolezni ampak v lastni odločitvi, ki pa je sad zavestnega prizadevanja. Ugotavlja, da ljudje počnemo tudi nemogoče stvari, da bi bili zdravi, pozabljamo pa na odnose, ki so vezivo življenja. In prav v dobre odnose s soljudmi moramo po njenem vlagati več prizadevanj. Leta 1995 je ustanovila Hospic, ki je bila prva ustanova v Sloveniji, ki se je posvetila spremljanju umirajočih. V tem pogledu je Metka Klevišar v slovenskem prostoru prva in unikatna. V intervjuju nam predstavi lastne izkušnje in izkušnje svojcev, ki so spremljali umirajoče. Čas slovesa, poslavljanja, ki je širši javnosti manj znan oz. se o tem ne govori, oriše kot svet oz. blagoslovljen čas saj prihaja do zbližanj na najbolj intimni ravni. Izredno pomembno je za osebno rast in dozorevanje. Ljudi, ki se poslavljajo najbolj zaposluje vprašanje ali je izpolnil svoje poslanstvo pa tudi »kaj je po tem«? Gostja se je dotaknila tudi vprašanja »ali je smrt moč premagati oz. kaj je močnejše od smrti«? Sama meni, da smrt premaga tisto, »kar pride po tem« vendar je zemeljskemu človeku odmaknjeno. Gospa Klevišar verjame v posmrtno življenje in tudi v svetost življenja od rojstva do smrti. Poseben pomen za svojce in skupnost je slovo od pokojnika, pogrebni obred in dejstvo, da ima umrli svoj grob. Prav zato je velika rana v slovenskem narodu dejstvo, da so tisoči žrtev povojnega komunističnega nasilja nepokopani in brez grobov. Svojci tako niso imeli možnosti žalovati in travme se na ta način selijo v prihodnost. Človek svojega življenja po njenem nima v absolutni posesti pravi Metka Klevišar in dodaja: »Mislim, da sta rojstvo in smrt dve tako veliki stvari, da jih mi ne moremo mi v svoje roke vzet.« Zato nasprotuje evtanaziji. Strah pred smrtjo in trpljenjem je normalen a tako enemu kot drugemu se po prepričanju Metke Klevišar preprosto ne moremo izogniti. Pri vprašanju evtanazije gre tudi za občutek zapuščenosti in osamljenosti, kar je ena od ran sodobne družbe. Metka Klevišar je medijsko zelo aktivna kot predavateljica, publicistka in kolumnistka. Redno piše svoj blog, objavlja članke v Družini in nastopa na radiu. V intervjuju, ki ga je vodil Jože Možina se je dotaknila težkih tem o končnih stvareh, ki pa so še kako življenjske in zadevajo vsakega od nas.
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
Naš gost je prof. dr. Igor Papič, 44. rektor v 100-letni zgodovini Univerze v Ljubljani, prej dekan Fakultete za elektrotehniko in mednarodno uveljavljeni strokovnjak za elektroenergetske sisteme in pametna omrežja. Ksenija Horvat se bo z rektorjem pogovarjala o pomanjkanju razvojnih sredstev pri delovanju Univerze v Ljubljani, o povezovanju Univerze z inštituti v Sloveniji in z drugimi evropskimi univerzami ter o tem, zakaj so razvite evropske države v prednosti pred revnejšimi evropskimi državami pri črpanju sredstev iz nekaterih evropskih mehanizmov.
V oddaji Dober večer smo gostili poslanko Nove Slovenije Ljudmilo Novak. Doma je z Marije Snežne v Slovenskih goricah, v Mariboru je hodila v Prvo gimnazijo, ko je postala profesorica nemškega in slovenskega jezika s književnostjo je poučevala v Murski Soboti, v Višnji Gori in v Kamniku. Vprašali smo jo, ali politiki pri nas potrebujejo vzgojo, kaj je njej dalo življenje in poučevanje mladih v skupinah, ki so se že v izhodišču razlikovale od drugih vrstnikov, kako v politiki kanibalizem nadomestiti z empatijo, ali podpira referenčni glas na volitvah, in zakaj naj bi ljudje verjeli vse bolj centralizirani Evropi? Oddaja Dober večer je na sporedu vsak ponedeljek ob 20. uri v programu Televizije Maribor! Vabljeni k ogledu!
Za poklicno kariero Marijana Papeža, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje velja: od štipendista do generalnega direktorja.Od pripravnika, preko referenta do vodje odseka se je postopoma vzpenjal do funkcije generalnega direktorja, ki jo opravlja že 14 let. Velja za enega najboljših poznavalcev domačega in tujih pokojninskih sistemov. V pogovoru takoj pove, da je najbolj ponosen na digitalizacijo sistema izračunavanja pokojnin, ki so ga izvedli pod njegovim direktorovanjem. Je zagovornik sistema medgeneracijske solidarnosti in v pogovoru tudi pojasni, zakaj nasprotuje idejam o koreniti spremembi pokojninskega sistema, ki bi uvedel možnost, da bi zavezanci že v svoji aktivni dobi začeli namenjati sredstva na svoj račun za svojo pokojnino, ki bi bila odvisna od višine vplačanih prispevkov. Problem, pravi, ni v slabem ali zgrešenem pokojninskem sistemu, temveč v nizkih plačah, od katerih se plačujejo pokojninski prispevki. Voditeljica Lidija Hren.
V oddaji Dober večer je bil naš sogovornik predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez. Pravo študiral v Mariboru, specializiral v Gradcu in Zagrebu, študiral tudi v Združenih državah Amerike, nazadnje je bil na profesor prava Evropske unije, in bil je tudi član Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Z njim smo se pogovarjali o sistemsko neurejenem položaju ustavnega sodišča v Sloveniji, o tem, kje so meje prava, kako zagotoviti spoštovanje ustave, kje se začnejo in končajo pravice posameznika, ali idealiziramo arbitražo, in ali bo politika dovolila spreminjanje volilnega sistema? Pridružite se nam, vsak ponedeljek ob 20. uri v oddaji Dober večer na Televiziji Maribor!
Gost intervjuja bo Sergej Polunin, eden najbolj nadarjenih in kontroverznih baletnih plesalcev našega časa. Fenomen Polunin je obnorel tudi Slovenijo, da so bile karte za tri predstave v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma razprodane v hipu. O njegovem odnosu do plesa, glasbe in o njegovih kontraverznih objavah na družabnih omrežjih se je z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
V današnji oddaji gostimo odličnega poznavalca plesne dediščine vse od Pohorja do Boča. Večplasten človek, ki se ukvarja s proučevanje zgodovine, geografije, človek ki mu telesne dejavnosti od plesa do športa pomenijo življenje. Prav je, da v današnji oddaji spoznamo gospoda Branka Fuchsa. Skupaj z njim bomo spoznali del naše preteklosti, zvedeli kako so ljudje živeli nekoč, kako so se znali veseli in družiti. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Tokratni intervju z enim najbolj prepoznavnih slovenskih sodnikov, ki je nesporna avtoriteta na področju civilnega prava nam ponuja kritični vpogled v delovanje našega pravosodja. Vrhovni sodnik Zobec v pogovoru z Jožetom Možino brez dlake na jeziku pojasni, da je izraz krivosodje sicer krivičen do večine sodnikov, hkrati pa je treba priznati, da označuje pravosodne zlorabe preteklih let, ki so dejansko vnebovpijoče. Tak primer je Patria, Kangler pa tudi proces proti Milku Noviču, kjer si je sodna oligarhija privoščila hude zlorabe. Zobec izpostavlja, da imajo slovenski sodniki zaradi slabih posameznikov izrazito slabo podobo v javnosti, po drugi strani pa je Slovenija v vrhu držav po porabi denarja za pravosodje. V pogovoru konkretno nakaže, da veliko denarja odteče za različne bolj ali manj nepomembne »projekte« za katere vodilni najemajo zunanje izvajalce, medtem ko je programska opremljenost samih sodnikov slaba.
Naš gost je Tomaž Svete, letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, skladatelj, karateist in član Avstrijske lige za človekove pravice. Je profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, vodilni slovenski skladatelj operne glasbe. Njegovo glasbo navdihujeta literatura in filozofija, sam pa poudarja svoj odnos do humanizma in univerzalnega v umetnosti. Je iskriv, mestoma kritičen in zanimiv sogovornik. Vabljeni k ogledu!
Gostja oddaje intervju bo senatorka v Rimu, tržaška slovenka in literarna zgodovinarka, doktorica Tatjana Rojc. Osrednja tema pogovora bodo zgodovinsko sporne izjave visokih italijanskih politikov glede dogodkov med in po drugi svetovni vojni, zastopanost slovenske manjšine v italijanskem parlamentu in siceršnji položaj Slovencev v Italiji. Z dr. Rojc se je pogovarjala Ksenija Horvat.
V oddaji Dober večer je naš gost Branimir Ritonja, predsednik Fotokluba Maribor, mojster fotografije, ki je na mariborski policijski upravi zaposlen kot kriminalist forenzik. Svojo prvo črno-belo fotografijo je razvil v šolski temnici že kot 12-letni deček, pri 20 je bil za fotografijo prvič nagrajen, od takrat naprej pa nenehno ustvarja, raziskuje in ustvarja izjemne fotografije. Za svoja dela je bil velikokrat nagrajen, tudi z Glazerjevo listino za dosežke na področju kulture. Pogovor z njim si lahko ogledate ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V oddaji Dober večer gostimo rednega profesorja za sodobno zgodovino in predstojnika oddelka za zgodovino na mariborski Filozofski fakulteti dr. Darka Friša. Samo v zadnjih petih letih je v sistemu SICRIS zabeležil 1336 točk. Njegovi znanstevni dosežki so v klavnem dobili oceno izjemno in kvalitetno. A prav gotovo ne bova govorila samo o tem, dr. Darko Friš je vsestransko zanimiv sogovornik. Voditeljica oddaje je dr. Polona Pivec. Vabljeni k ogledu!
Aktualni poljski veleposlanik v Sloveniji je izredno zanimiv sogovornik saj je med redkimi tujimi diplomati, ki so se naučili slovenski jezik. To je storil iz spoštovanja do naše države, ki mu je prirasla k srcu, kot pravi, pa tudi zaradi želje, da bi imel stik z običajnimi ljudmi in tako bolje razumel slovensko nacijo. G. Czerwinski izpostavlja, da imata obe državi veliko skupnih točk. Pripomogel je da so v poljski Galiciji postavili spomenik našim padlim vojakom v prvi svetovni vojni, poljski vojaki pa so dobili spomenik na Sabotinu. Obe državi je močno zaznamovala tudi druga svetovna vojna pri čemer je bila Poljska napadena s strani nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze zaradi česar je njeno vrednotenje vojne precej drugačno. Poljska, izpostavlja Czerwinski, ima 1000 let državne tradicije, ki je prepletena s katoliškim izročilom. Kot narod imajo trden značaj kar se je pokazalo pri obnovi domovine po obeh vojnah pa tudi ob dejstvu, da je bila prav Poljska prva država, ki je zrušila komunistični režim in izvedla prve demokratične volitve v vzhodni Evropi. Zadnjih 25 let Poljaki beležijo visoko gospodarsko rast tako, da se prebivalstvo po kupni moči že približuje nekdaj veliko bogatejši Sloveniji. Žalosti ga, da je pri nas še vedno pogost predsodek do Poljakov in narodov vzhodne Evrope z izjemo Rusov. Govori o preziru in ignoranci. Razloge za gospodarski vzpon Poljske vidi sogovornik v dejstvu, da se je politika, kljub političnim delitvam poenotila ob ključnih nacionalnih interesih. Imajo ugodno davčno zakonodajo in posebej tudi družinsko politiko. Za razliko od Slovenije jim že uspeva zaustavljati odliv mladih izobraženih ljudi v tujino. Veleposlanik Czerwinski je odgovarjal tudi na očitke, ki prihajajo iz Evrope, da je trenutna desna oblast ksenofobna in proti migrantom ter da nedemokratično posega v pravosodno vejo oblasti. Napake pri slednjem Czerwinski priznava obenem pa izpostavlja malo znano dejstvo, da je Poljske sprejela poldrugi milijon Ukrajincev, ki so ekonomski migranti. Okrog 100. 000 Ukrajincev, ki prihajajo iz vojnega področja pa je dejansko beguncev. Poljski veleposlanik se sprašuje v čim so ti slabši oz. drugorazredni v primerjavi s tistimi, ki prihajajo iz Bližnjega vzhoda? Ob tem provokativno doda »ali je problem v tem, da so bele rase in krščanske vere in za to ne štejejo«? Konflikt z organi Evropske unije v Bruslju ocenjuje ko problem dvojnih meril. Meni, da je edina rešitev za Evropo upoštevanje temeljnih vrednot, za narode znotraj nje, tudi Slovence, pa je nujna samozavest in spoštovanje različnosti. Voditelj Jože Možina.
Neveljaven email naslov