Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska vojska se že nekaj let spopada z velikimi težavami: predvsem kadrovskimi. Mladih, ki bi si želeli postati vojaki, je vse manj. Poleg tega je slišati veliko pomislekov o tem, kakšna naj bo vojska in ali jo sploh potrebujemo. Vojska sicer uživa zaupanje javnosti, sploh takrat, ko vojaki pomagajo ob naravnih nesrečah, a številni ne podpirajo pretiranega trošenja v obrambne namene. Se lahko to spremeni zdaj, ko na evropskih tleh znova divja vojna in se varnostne razmere zaostrujejo? Boštjan Fabjan.
Ljubljančanka Vesna Janežič je po hudi prometni nesreči in operaciji ostala brez osebnega zdravnika. Tistih, ki so ostali brez zdravnika, novega pa iščejo zaman, je po nekaterih podatkih že več kot 130 tisoč. Ti bolniki so se znašli v hudih stiskah, prav tako kot številni zdravniki, ki še delajo v zdravstvenih domovih. Po oceni Evropske komisije bi morali v Sloveniji takoj zaposliti tisoč zdravnikov, da bi dosegli povprečje Evropske unije. Kako je prišlo do tako katastrofalnih razmer in kako nameravajo pristojni ukrepati? Jasna Krljić Vreg.
Kaj imata skupnega Zdravljica in Praslovan? In zakaj ime Lačni Franz ni bilo po godu nekdanjim oblastem? Vse to in še več o legendarni skupini boste izvedeli v prispevku Aleksandre Dežman. Lačni Franz se po 43 letih nastopanja, 18 albumih in dva tisoč koncertih poslavlja z glasbenih odrov. V zgodovino se bo zapisal kot ena najbolj prepoznavnih skupin ne le v Sloveniji, ampak tudi v državah nekdanje Jugoslavije. Ekipa Tednika je člane skupine spremljala na enem od koncertov njihove poslovilne turneje, ki jo v Sloveniji zaključujejo ta teden.
Danes zaznamujemo dan slovenskega znakovnega jezika. V njem se sporazumeva okoli tisoč 500 gluhih. Slovenski znakovni jezik vključuje vsako leto več kretenj, pozna tudi narečja, zanimanje zanj pa se tudi med slišečimi povečuje, med drugim po zaslugi tolmačenj vladnih tiskovnih konferenc med epidemijo covida 19. Gluhi pa opozarjajo, da kljub vpisu znakovnega jezika v ustavo na področju izobraževanja gluhih in financiranju razvoja znakovnega jezika še vedno ni pričakovanih sprememb. Anja Nab Huš.
Ločitev staršev, težave v šoli, tudi nasilje vrstnikov, depresija, samopoškodovanje, samomorilne misli. Z vsem tem se spopadajo mladi, s katerimi se je pogovarjala novinarka Lea Vornšek Pejovnik. Kar 70 odstotkov vprašanih mladostnikov ni zadovoljnih z življenjem, je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Stiske mladih pa so tudi odraz duševnih težav odraslih; te ima po podatkih svetovne zdravstve organizacije kar vsak četrti človek, stigma pa je še vedno velika.
Več kot 830 voznikov v Sloveniji je starih devetdeset let ali več. Lani so vozniki, starejši od 64 let, povzročili nekaj več kot 2200 prometnih nesreč, kar je trinajst odstotkov vseh prometnih nesreč. Zakon o voznikih zgornje starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ne predpisuje, vendar morajo vozniki dokazati, da so še sposobni za varno vožnjo. Ali bi bilo smiselno uvesti zgornjo starostno mejo in kaj bi to pomenilo za mobilnost starejših? Novinarka Erna Petrač Barborič.
Včeraj je Slovenija prvič v zgodovini dobila predsednico države. Nataša Pirc Musar bo to funkcijo prevzela 23. decembra. S tem se zaključuje desetletno obdobje predsednikovanja Boruta Pahorja. Iz predsedniške palače odhaja s pohvalami na eni strani, da je združeval, in očitki na drugi strani, da je molčal ob pomembnih temah. Kako sam gleda na prehojeno pot in kam ga bo ta popeljala? O tem se je z njim pogovarjala novinarka Anka Pirš, ki ga je spremljala na njegovem zadnjem uradnem obisku slovenskih vojakov, in to na Slovaškem.
Kar tretjina slovenskih dijakinj zaradi izumetničenih podob na spletu razmišlja o lepotni operaciji, je pokazala nedavna raziskava. Na spletu, kjer mladi preživijo veliko svojega prostega časa, so mladostniki, ki še oblikujejo svojo samopodobo, izpostavljeni nemogočim lepotnim idealom in seksualiziranim podobam vplivnic in vplivnežev. Številni postanejo zato obsedeni z videzom, počutijo se manjvredni, nesproščeni. Tudi povpraševanje po estetskih posegih med mladimi narašča. Anja Nab Huš.
Nataša Dolenc in hčerka Nina iz Kasaz pri Celju sta po smrti partnerja in očeta pred tremi leti v izjemno težki socialni stiski. Nataša zaradi slabega zdravstvenega stanja ne more delati, hčerka pa še študira. Živita v hiši, ki je v izredno slabem stanju in bi jo bilo treba obnoviti. Z SMS-om ZID5 na številko 1919 lahko darujete pet evrov. Lahko pa poljuben znesek nakažete na tekoči račun Rdečega križa Žalec SI56 6100 0002 7180 620, sklic SI00 2021-4, namen Nataša in Nina.
Si ob vsakodnevnih nakupih sploh lahko predstavljamo, koliko embalaže v resnici kupimo in zavržemo? Samo plastenk v Sloveniji porabimo več kot 200 milijonov na leto. Še pred dvajsetimi leti smo kupili 42 odstotkov pijač v povratni embalaži, danes pa se je ta delež še prepolovil. In ko plastenke skupaj z drugo embalažo končajo v zabojnikih, jih odpeljejo na smetišča in zažgejo. Zato okoljevarstveniki predlagajo uvedbo kavcijskega sistema za zbiranje embalaže. Jasna Krljić Vreg.
Kaj se je spremenilo na bolje od leta 2007, ko je začel veljati Zakon o romski skupnosti? Predstavniki Romov in prebivalcev nekaterih dolenjskih občin trdijo, da zakon v praksi ne deluje. Še vedno le petina romskih otrok konča osnovno šolo, le 16 odstotkov Romov je zaposlenih, večina naselij na Dolenjskem je še vedno nelegaliziranih, brez vode in elektrike. Zato državo pozivajo, naj se vendarle loti reševanja teh težav. Anka Pirš.
40-letna avstrijska jadralna padalka, ki si je v nesreči v Bovcu zlomila hrbtenico, je kar dve uri čakala na helikoptersko nujno medicinsko pomoč. To se dogaja prepogosto, že leta opozarjajo reševalci, saj nimamo namenskih helikopterjev za medicinsko reševanje, kot jih imajo številne evropske države. Zdaj se uporabljajo policijski in vojaški helikopterji. Pristojne institucije zagotavljajo, da je naš sistem helikopterske pomoči dober. Erna Petrač Barborič.
Gozdovi na Pokljuki, v Brkinih in drugod po Sloveniji so letos dobesedno izropani, podrastje je pohojeno, avtomobili so vsepovsod, tudi tam, kjer sta vožnja in parkiranje prepovedana. Gre za pravo obleganje nabiralcev gob, nabrali so jih tudi po več ton. Tudi zastrupitev je več, celo z rdečo mušnico, saj se na Facebooku pojavljajo delavnice o zdravilnih učinkih. A gozdarski inšpektorji so izdali le tri kazni. Kako omejiti tak naval in nabiralce naučiti gobarskega bontona? Meta Gantar.
Slovenija velja za eno od držav, v kateri je število odobrenih prošenj za mednarodno zaščito pod povprečjem Evropske unije. Tisti tujci, ki so si uredili status, pa so naleteli na še eno birokratsko oviro: opravljen izpit iz slovenščine. Ta je namreč postal pogoj, da se lahko prijavijo na Zavod za zaposlovanje in začnejo iskati službo. A problem je, kot opozarjajo v nevladnih organizacijah, da je tečajev slovenščine premalo, da so zahtevni in da je vsako vnovično opravljanje testa treba plačati. Anka Pirš.
Priljubljeni prelaz Vršič je v poletnih mesecih postal premajhen za vse, ki bi se radi s tega izhodišča odpravili v gore ali pa se zgolj fotografirali ob vznožju dvatisočakov. Prebivalci Trente in Kranjske Gore opozarjajo, da je prometa v občutljivem območju Triglavskega narodnega parka preveč. Pozimi pa je prelaz zaradi nevarnosti snežnih plazov zaprt tudi po nekaj mesecev. Država je zato začela postopke za začetek gradnje predora, a pot do prve vožnje bo še dolga. Boštjan Fabjan.
Bližina, dotik, poslovilne besede. Tega si želijo ljudje, ki so na smrtni postelji, povedo spremljevalci umirajočih v Hospicu. A v času zaostrenih razmer zaradi epidemije covida-19 številni umirajoči niso imeli možnosti, da bi jih v zadnjih trenutkih spremljali svojci in prijatelji. Svojci, ki so spregovorili za naš prispevek, so ogorčeni, ker so njihovi dragi umirali sami, a v nekaterih bolnišnicah to zanikajo. Minister za zdravje obljublja, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Erna Petrač Barborič.
Prvi krog predsedniških volitev je za nami. Spet smo slišali veliko obljub. A množica delavcev ostaja v slabem položaju. Kar 43 tisoč zaposlenim delodajalci doplačujejo razliko do minimalne plače, saj so njihove osnovne plače po več sto evrov nižje od zakonsko zagotovljenega minimalnega zneska. Nič nenavadnega ni, da je višina osnovne plače v mnogih panogah okoli 500 evrov bruto, medtem ko je znesek zakonsko določene minimalne plače več kot 100 odstotkov višji. To je treba nujno spremeniti, pravijo na ministrstvu za delo. Pa bodo? Jasna Krljić Vreg.
Neveljaven email naslov