Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vilija Rezmana je slovenska javnost spoznala predvsem kot poslanca Državnega zbora, v domačih Rušah pa ga poznajo povsem drugače, Kot človeka širokih pogledov, filozofa in ljubiteljskega zgodovinarja. Človeka, ki išče in srka znanje - pa naj ga ima preprost domačin, intelektualec ali lokalni župnik. Vsi so zanj dobrodošli sogovorniki, ko brska po zgodovini ljudi in krajev, ki so ga zaznamovali že v otroštvu.
Tokratna gostja oddaje Intervju je Slavenka Drakulić, hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka, verjetno eno najbolj prepoznavnih avtorskih imen z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o feminizmu, komunizmu, postkomunizmu, Balkanu in tudi vojni. V zadnjih letih je napisala knjige o treh zanimivih ženskah, ki so živele v senci svojih dominantnih moških, o Fridi Kahlo, Dori Maar in Milevi Einstein. Ta zadnji roman je pri Beletrini zdaj izšel tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat.
V današnji oddaji bomo gostili novinarsko kolegico, zdaj že upokojenko Darko Zvonar Predan. Novinarsko pot je začela pri Večerovem tedniku 7D, kasneje pa je urednikovala v notranje politični redakciji dnevnika Večer. Po tržaških in beograjskih pogovorih lahko kmalu pričakujemo še celovške, zdaj namreč živi v tem mestu z možem, ki tam opravlja diplomatsko službo. Darko bomo skušali skozi njeno bogato novinarsko pot spoznati v nocojšnji oddaji. Viditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Ob vsesplošni politični zmedi v državi je pred nami mučna arbitražna zgodba s Hrvaško, ki posebej zadeva slovenske ribiče. Med njimi je najbolj izpostavljen Silvano Radin, ki je arbitražno odločbo vzel zares in lovil tudi prek sredinske črte Piranskega zaliva. Do sedaj je prejel že za več kot 20.000€ kazni s strani hrvaške policije. Radin v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina izpostavlja svoje mnenje, da je poglavitni razlog za sedanji odstop predsednika vlade Mira Cerarja prav dejstvo, da se uresničevanje arbitražnega sporazuma znašlo v slepi ulici. Silvano Radin v nadaljevanju predstavi svojo življenjsko, ki ga je vodila iz vasi v osrčju celinske Istre do morja, ko je naposled postal ribič. Radin v pogovoru pojasnjuje kako je nasprotoval arbitražnemu sporazumu in javno napovedal, da bomo v primeru tovrstnega dogovarjanja s Hrvaško ostali brez izhoda na odprto morje, kar se je dejansko zgodilo. Izpostavlja naivnost takratnega premiera Boruta Pahorja, ki je Sloveniji povzročila dolgoročno škodo. Slovenski ribiči so izgubili velik del morja na jugu, kjer so prej tradicionalno lovili. Radin pojasni kako poteka ribolov v današnjem času. Izpostavlja, da je slovensko morje oz. Tržaški zaliv še dovolj bogat z ribami. On sam jih večji del proda na tržaški ribji borzi.
Če vas zanima, kakšno je življenje člana ekipe nujne medicinske pomoči, gasilca in avtorja nekaterih zelo koristnih idej, ki rešujejo tudi življenja, potem ste dobrodošli v oddaji Dober večer. V glavni vlogi bo tokrat Boštjan Čavničar. Z njim se bo pogovarjala Eva Stavbar. Vabljeni k ogledu!
Tokrat v oddaji Intervju: Terry Eagleton, britanski komparativist, filozof in družbeni kritik. Težko si je predstavljati, da bi v zadnjih tridesetih letih kak evropski študent družboslovja in humanistike končal študij, ne da bi se srečal s katero od njegovih petdesetih knjig. Že šesta, Upanje brez optimizma, je zdaj izšla tudi v slovenščini. Voditeljica Ksenija Horvat.
Primož Cirman je novinar, ki je pred kratkim zaslovel po knjigi, v kateri razkriva ozadja naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, in že vrsto let raziskuje pojave korupcije v slovenski družbi. Piše o gospodarstvu, zdaj pa je zaposlen v spletnem mediju, katerega lastnik je državno telekomunikacijsko podjetje, ki po slovenski zakonodaji sploh ne bi smelo biti lastnik kakšnega medija. Ali mu je zaradi tega nerodno, katera bo njegova naslednja velika zgodba o korupciji v Sloveniji? Primož Cirman - gost v oddaji Dober večer. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Kovačič, neutrudni civilnodružbeni akter, ki je uspel ustaviti po njegovem prepotratno gradnjo 2. tira v uvodu predstavi za kaj se podpisuje kot državljank K. Pove o svojem družinskem izvoru in bolj konkretno predstavi tudi protirežimski upor, ki se je v letih 1963 in 1964 zgodil na Ekonomski fakulteti v povezavi z revijo Perspektive in v katerem je ključno sodeloval. Kovačič je oster do tistih, ki v bivšem režimu govorijo kot o zlati dobi socializma in dokazuje kako zadolžena in gospodarsko razsula je bila bivša država v kateri je vladala diktatura. Tudi za sedanjo Slovenijo je Kovačič prepričan, da se le nadaljuje bivši režim, vladajo pa njegovi nosilci oz. udbovci, ki so že v dobi prejšnje države upravljali z vzporedno ekonomijo. Krivda za sedanje stanje v Sloveniji je po Kovačiču v prvi vrsti na strani pravosodja. Kot primer daje sojenje in obsodbo Milka Noviča, ki je po njegovem sodna farsa, Novič pa »nadomestni morilec« za to, da se prikrije veliko večjo zgodbo, ki seže v višje sfere slovenske družbe. Druga točka so velike državne investicije za katere ocenjuje da so leglo korupcije. Kot primer daje TEŠ 6, kjer se je močno angažiral a so referendumu nasprotovale tudi okoljevarstvene organizacije. Drugi tak primer je drugi tir, kjer Kovačič sedaj pričakuje, da bo Vrhovno sodišče izid referenduma razveljavilo, ker je bila referendumska kampanja na povsem neenakovrednih temeljih. Kovačič, ki razmišlja tudi o vstopu v državnozborsko politiko svoj civilnodružbeni angažma jemlje kot dolžnost in apelira na sodržavljane, da so bolj aktivni . Pogovor vodi dr. Jože Možina
Ob imenu Bojana Požarja se sproščajo najrazličnejša čustva. Nekateri v njem vidijo kontraverznega novinarja, ki zna predvsem dobro prodajati sebe, za druge je novinar brez dlake na jeziku in iskalec tistih resnic, ki bi jih mnoge javne osebnosti najraje pozabile ali skrile. Vsekakor je eden od novinarjev, ki že 25 let učinkovito sooblikuje javno mnenje. S preimenovanjem nekdanje Liste za Maribor v Listo novinarja Bojana Požarja se sedaj podaja tudi v politiko. Ker pravi, da je treba stvari spreminjati tam, kjer jih lahko. Oddajo bo vodila dr. Polona Pivec. Vabljeni k ogledu!
Petdeset let mineva od znamenitega leta upora - 1968, leta študentskih nemirov, demonstracij proti Vietnamski vojni, razraščanja civilnodružbenih gibanj v številnih evropskih in ameriških mestih, praške pomladi in nato sovjetskih tankov v glavnem mestu Češkoslovaške. Leto 1968 je spremenilo svet, pravijo nekateri. S Francijem Pivcem, enim od ključnih ljudi tedanjega študentskega gibanja se bomo pogovarjali o tem, kakšna je pri nas zapuščina leta 1968. Voditeljica Ksenija Horvat.
Kdaj smo nazadnje govorili o lepem vedenju, o nastopu, o bontonu. Ste kdaj pomislili, da bi tudi za ta del poiskali strokovnjaka, ki bi vam pomagal. Kako poskrbeti za zunanji videz, kako se predstavimo, kako rokujemo, nagovarjamo, telefoniramo in kako javno nastopamo. Danes gostimo v studiu strokovnjaka Saša Županeka, ki se ob tem ukvarja še z mnogimi rečmi. Ples, stand up, kabare in še kaj. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf velja za tistega slovenskega škofa, ki se javno in odločno izpostavi za slovenske in krščanske vrednote, ki jih zagovarja ter je kot tak pogosto tarča medijskih napadov. V tokratnem intervjuju je spregovoril o razmerah v Prekmurju in Porabju, ki ga tudi oskrbujejo njegovi duhovniki. V luči prihajajoče stoletnice združenja prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je obudil spomin na ključno vlogo, ki so jo pri ohranjanju slovenstva v Prekmurju imeli prav duhovniki s širjenjem mohorjevih knjig. Pred tem je Prekmurje doživelo odmev oktobrske revolucije in boljševistično nasilje. Škof Štumpf je pojasnil tudi svoj odziv na napade Lare Jankovič na katoliško cerkev na zadnji komemoraciji v Dražgošah. Meni, da smo sredi kulturnega in duhovnega boja, ki, npr. prek teorije spolov, skuša razrušiti vrednoto družine in človekovega dostojanstva. Komentiral je tudi svoje poglede na begunsko krizo za katero meni, da je v veliki meri spodbujena in da spodbujeni migranti pomenijo nevarnost za prihodnost Evrope in njenih vrednot. Po drugi strani pa ugotavlja, da Evropa ter z njo Slovenija in posebej Prekmurje nima otrok, želi pa si obdržati dosežen življenjski standard za kar potrebuje nove priseljence. Dr. Štumpf je predstavil tudi karitativno delovanje na svoji škofiji. V škofijskih prostorih imajo tako Lazarjev dom za najrevnejše prebivalce, prav tako pa so vzpostavili tudi materinski dom. Voditelj Jože Možina.
Večerni gost je zelo mlad, zelo pekoč, zelo pogumen in zelo vztrajen. Če se za nekaj odločiš, pravi, moraš narediti vse, da to tudi uresničiš. Spoznava svet, spoznava sebe, Slovenija pa ga je lani spoznala kot inovativnega kmeta leta 2017. Več o njem pa v oddaji, ki jo bo vodila Eva Stavbar.
Naš gost v oddaji je mariborski poslanec Desusa Uroš Prikl. Teme pogovora pa: zakaj slabo upravljanje državnega premoženja odmika ustanovitev demografskega sklada in ogroža pokojnine, zakaj ima zdravstvena blagajna presežek, zakaj so vsi proti zdravstveni reformi, zakaj se v Sloveniji povečuje revščina, pa še: kakšna stranka je Desus, zakaj je doslej podpirala vse mariborske župane, in, ali bi z mariborskega letališča že letela letala, če bi bila Štajerska pokrajina? Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Po tednu dni notranjepolitične razprave o tem, ali naj Slovenija prizna Palestino, bo gostja Intervjuja Nada Pretnar, dobra poznavalka življenja na palestinskih ozemljih in propalestinska aktivistka. Voditeljica Ksenija Horvat
Magdalena Tovornik je v javno življenje stopila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Številne funkcije, ki jih je opravljala, so ji ob času, ki izmodri vsakega med nami, dale občudovanja vredno širino. Kot veleposlanica pri Svetu Evrope in kasneje veleposlanica Republike Slovenije v Franciji je storila mnogo dobrega za svojo domovino. Še pred tem je bil njeno mesto predvsem Maribor. Tu si je ustvarila družino in verjela v marsikaj. V moč znanja, vlogo žensk v javnem življenju in predvsem v mesto, ki ima prihodnost. Bila je višja svetovalka v kabinetih dveh predsednikov, potem pa po 42 letih skupne delovne dobe, tako pravi sama, stopila v lastno življenje. Vabljeni k ogledu!
Njegove besede so: »Soborci me sprašujejo, ali smo se borili za pravo stvar. Za domovino že, in če bi bilo treba, še stokrat. Ne pa za elite, ki so se okoristile brez moralnih in etičnih zadržkov. Kako jih ni sram?« S to izjavo si je Srečko Cehnar, nekdanji poveljnik enot, ki so med osamosvojitveno vojno branile Šentilj, prislužil Boba leta 2017. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Izredno zanimiv pogovor z nekdanjim mariborskim županom se začne z obuditvijo spomina na t.i. mariborske vstaje, ki so leta 2012 Kanglerja odnesle s položaja in so bile po Kanglerju politično organizirane. Njegovi kritiki sedaj sicer ugotavljajo, da je stanje v mestu in na Štajerskem danes še slabše in Tone Partljič, ki je bil med pobudniki njegove odstavitve v uvodnem prispevku pravi, da bi se mu opravičil, če bodo proti njemu res padle vse ovadbe. Od 22 ovadb jih je do sedaj padlo že 16, vključno z zgodbo o ptičji hišici, ki so jo Kanglerju vrnili. Na vprašanje voditelja, da je bilo v prisluhih vendarle zaznati še druge sume kaznivih dejanj in da so nekateri projekti vendarle nasedli (Univerzijada) se Kangler brani, da ni šlo za nezakonitosti ter izpostavlja, da je poglavitne ovadbe proti njemu sprožil sodnik, ki tega po zakonu sploh ne bi smel. Kangler ga je namreč kot član parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb več let nadziral. Prav članstvo v tej komisiji je Francu Kanglerju omogočilo vpogled v delovanje t.i. globoke države oz. udbomafije za katero Kangler trdi, da je izredno močna in vplivna tudi danes. Našteva afere od kraje postojnskega orožja, afere Vič-Holmec, afera Patria, kjer so bile po njegovem stvari zapeljane tako, da bi pred volitvami obremenili vodilne politike na pomladni strani. Kangler tudi meni, da je pri trgovini z orožjem poglavitna krivda na strani starih strukturah, ki so edina imele ustrezne povezave. Kot izredno škodljivo za slovensko družbo izpostavlja dvojna merila v medijih in pravosodju. Tako poda primerjavo med urgentno policijsko preiskavo, ki so jo sprožili ob tem ko je nekdo postavil svinjsko glavo na podstavek spomenika Borisu Kidriču ter ignoranco organov pregona, ko so na dravskem mostu v Mariboru visele obešene lutke. Podobno velja zanj pri sedanjem poročanju o kreditu SDS, ki ni bilo skrito ampak izvedeno prek notarja. Ob tem izpostavlja, da niti približno take medijske pozornosti nima razkrita donacija, ki jo je sedanjemu premierju Cerarju naklonil podjetnik iz Bosne. Kangler v intervjuju poziva ministra Gorana Klemenčiča, da v duhu boja proti korupciji nemudoma poda prijavo, če seveda držijo navedbe Bojana Požarja, da je bila ta donacija nakazana in da ta bosanski podjetnik sedaj dobiva posle v Sloveniji. Kangler je izrazil tudi veliko zadovoljstvo ob tem, da se je spet vrnil v Državni svet potem ko so ga v prejšnjem mandatu kljub izvolitvi izločili. Kot motiv za svoje vztrajanje v javnosti in politiki pa navaja boj proti krivicam v pravosodju, ki se po njegovem kažejo tudi na njegovem primeru. Voditelj dr. Jože Možina
Tek je primarno gibanje in prav o njem bomo danes govorili največ. Pri športu so pomembne disciplina, delavnost in vztrajnost. To so elementi, ki jih imamo Slovenci v sebi. Zakaj tek? To je v bistvu zelo preprosta disciplina. Tako so nekje zapisali. A koliko teka, kako pogosto, koliko metrov, koliko kilometrov. A je lahko teka kdaj tudi preveč, je lahko ekstremen - kot maraton - ali je to še vedno užitek. Za marsikoga je to način ali vsaj dobršen del življenja. Prav gotovo je za slovenskega ultratekača Roberta Kerežija. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Tokratni gost intervjuja je odgovorni urednik Mladine, Grega Repovž. Kaj lahko pričakujemo od letošnjih volitev?Koga bo podprla Mladina? Kakšen je odnos leve politike do socialne države in enakopravnosti vseh vrst? Katere so ključne razvojne teme v Sloveniji in v Evropi? Mladina nekoč in danes. Voditeljica Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov