Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Državni svet Republike Slovenije je kot stičišče raznolikih interesov primeren podij za razpravo in razmislek o trenutni prometni situaciji, s katero se v zadnjih letih srečujemo na slovenskih cestah. Še posebej skrb zbujajo vedno daljši prometni zastoji na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem na vpadnicah v Ljubljano, na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na štajerskem, dolenjskem in primorskem avtocestnem kraku. Kljub temu, da so nekateri cestno-prometni strokovnjaki že pred več kot desetimi leti opozarjali, da je treba nemudoma pristopiti k pripravi državnih prostorskih načrtov za širitev slovenskega avtocestnega omrežja iz štiri v šestpasovnice, se to ni zgodilo. Če so vozniki na štajerskem avtocestnem kraku v prometnih konicah, ki danes pravzaprav trajajo že ves dan, pred desetimi leti na zastoje naleteli pri Domžalah, danes stojijo že pred vstopom na območje bivše cestninske postaje v Kompolju. Kolone so se torej v desetih letih podaljšale za več kot 15 km. To še posebej skrbi tisti del gospodarstva, ki posluje po principu »time to door« ter slovenski prevozniški in logistični sektor. Žal se krepko zamuja tudi s pripravo državnega prostorskega načrta za izgradnjo nove železniške povezave med Mariborom, Ljubljano in Koprom, ki bi bila namenjena javnemu potniškemu prometu in bi potnikom omogočila, da razdaljo med Mariborom in Ljubljano ali med Koprom in Ljubljano premagajo v 50 minutah. Kje smo torej danes, po skoraj petnajstih letih od prvih opozoril prometne stroke glede prihajajočega prometnega kolapsa, v katerem smo se sedaj znašli? Kakšne korake načrtujejo pristojni za rešitev nastale situacije? Na vsa ta vprašanja bomo poskušali najti odgovore na posvetu SLOVENIJA STOJI NA CESTAH: KAKŠNE BODO REŠITVE TEGA VEDNO BOLJ PEREČEGA PROBLEMA?
Tokrat smo obiskali žensko vokalno skupino Barkovlje, ki je konec lanskega leta praznovala 10. obletnico. Že 22. nagradni natečaj Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu nagovarja k sodelovanju širok spekter študentov. Pogovarjali smo se z Barbaro Riman, raziskovalko slovenstva na Hrvaškem, ki poudarja, da slovenščina dandanes ni več samo jezik prednikov. Ustvarjalko Matejo Bizjak Petit smo ujeli v Mariboru, kjer je z lutkovnim gledališčem snovala slovensko-francosko predstavo za najmlajše Toktoktok-Le naprej, poezija!
Slovenska igralka Mia Skrbinac je v studiu spregovorila o svojih bosansko-hrvaških koreninah in o tem, kako ji dvojezičnost pomaga pri ustvarjanju na filmu in v gledališču. Gledalci bodo videli prav posebne razglednice iz Sarajeva, ki sta jih med vojno ustvarjala oblikovalca in zakonca Dalila in Bojan Hadžihalilović. Veliko jih je končalo na naslovnicah svetovnega časopisja. Z režiserko filma Sevdah Marino Andree Škop smo se mudili na čustvenem popotovanju po Bosni in Hercegovini.
Z nami predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Boris Jesih. Združenje deluje neprekinjeno že od leta 1951 in je znano predvsem po dobrih odnosih z izseljenci, katerih ključno pomaga pri ohranjanju in učenju slovenskega jezika in kulturnega izročila.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V letu, ki je za nami, smo za vas pripravili kar 22 oddaj. V vaše domove smo prinesli različne zgodbe iz sveta Romov ter spoznali spodbudne ljudi, ki so zgled drugim iz skupnosti. V tokratni oddaji predstavljamo odmevnejše zgodbe minulega leta.
V Narodnem domu v Trstu so uspešno predstavili znanstveno monografijo Slovenščina v vrtcu: Poučevanje in učenje jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji. V oddaji gostimo soavtorico monografije dr.Barbaro Baloh.
Vir: Tomaž Grdin (Jamarska reševalna služba- JRS)
Vir: Tomaž Grdin (Jamarska reševalna služba- JRS)
Združenje Slovenska izseljenska matica je v Ljubljani pripravila zanimivo predstavitev knjige Dramska izseljenska besedila v prekmurščini avtorice doktorice Klaudije Sedar. Knjiga je sad najnovejših avtoričinih raziskav v Združenih državah Amerike. V arhivu evangeličanske cerkve v Betlehemu je namreč našla zapise dram, ki so jih uprizarjali prekmurski izseljenci. Predstavljamo Stanka Polzerja rojenega Celovčana, ki ga poznajo takorekoč povsod na Koroškem. Želja po ohranitvi slovenske besede, slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi je gonilna sila njegovega bogatega glasbeno-kulturnega ustvarjanja. Konec novembra je izšel slovenski prevod knjige Trsta ne damo!, zgodovinske študije o tržaškem vprašanju med letoma 1945 in 1954 avtorja Federica Tence Montinija. Predgovor k italijanski izdaji knjige, ki prinaša tudi nova spoznanja o tem obdobju tržaške zgodovine, je napisal ugledni zgodovinar Jože Pirjevec.
Gostja v oddaji je etnomuzikologinja in antropologinja z ZRC SAZU Ana Hofman. V dokumentarnem filmu Solčence zahaja raziskuje, kako je istoimenska otroška pesmica v Srbiji postala sinonim za Slovence, v Sloveniji pa je skorajda nihče ne pozna. Pred pravoslavnim božičem smo se prepričali, da stari običaji iz Makedonije – kolede – živijo tudi v okolici Ljubljane. V Kopru smo se pogovarjali z mladim makedonskim glasbenim zvezdnikom Spasenom Siljanoskim, ki je priljubljen celo v Kanadi in Avstraliji.
Še ne 12-letni Dario Baranja iz Zenkovcev je zbolel za Ewingovim sarkomom. Zdravljenje te hude bolezni je zelo drago, Dario bo moral tudi v tujino. Romski družini Baranja lahko s humanitarnim prispevkom pomagate tudi vi. Odpravili smo se še v Brežice, kjer z različnimi pristopi in programi skušajo zmanjšati brezposelnost Romov. V prazničnem decembru smo se udeležili delavnice peke piškotov, Dedek Mraz pa je obiskal otroke v vrtcu Romano na Pušči.
Leto, ki mineva, zaznamujejo številne prelomnice, ki bodo močno vplivale na prihodnje dogodke in naša življenja. Umetna inteligenca je postala del vsakdanjika, Evropska unija in Združeni narodi so k njeni regulaciji pristopili enako kot do nadzora jedrskega orožja. Jedrska grožnja je z vojno v Ukrajini postala realnost, napetosti stopnjuje tudi režim v Pjongjangu. Svet postaja vse bolj nestabilen in negotov. Vremenske kataklizme in izredne podnebne razmere niso prepričale odločevalcev v Dubaju, da je fosilna goriva nujno treba odpraviti. Prav tako je mednarodna skupnost ohromljena pri ustavitvi bombardiranja Gaze in genocida nad Palestinci, najhujšega zločina minulega leta. Mednarodni odnosi se spreminjajo z novimi odločevalci, nastajajo nova zavezništva in nove organizacije, krhajo se demokracije in svoboda izražanja, Združeni narodi postajajo nemočni in zaradi razdeljenosti velikih sil neučinkoviti. Med odločitvami vlad ter zahtevami prebivalcev in državljanov zeva prepad. Svet se spreminja silovito in hitro, negotovost je postala nova normalnost. O tem, kako je minulo leto spremenilo odnose v svetu, v oddaji Svet v letu 2023. Avtorica: Helena Milinković Montažer: Gregor Vidmar Realizator: Benjamin Friškovec
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Avgustovska vodna ujma, politično in gospodarsko dogajanje, šport in kultura. Pregled najpomembnejših dogodkov v Sloveniji v letu, ki se izteka, z gosti: Srečkom Šestanom, Janezom Polajnarjem, Andrejem Šterom, Mileno Zupančič, Jano Javornik, Sašom Dolencem, Manco Renko, Davidom Zupančičem, Matjažem Kekom … in še s posebnim presenečenjem. Gostitelja večera bosta Manica J. Ambrožič in Dejan Ladika.
Neveljaven email naslov