Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Po vložitvi konstruktivne nezaupnice s Karlom Erjavcem o dogajanju v DeSUS-u, možnostih za uspeh glasovanja in posledicah, če glasov za zamenjavo vlade ne bo dovolj.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Wikipedija je nepogrešljiv pripomoček vsakega šolarja, dijaka, študenta, vedno večjo veljavo pa ji dajejo tudi učitelji, celo znanstveniki in akademiki. Brez oglaševanja in brez algoritmov spada med trinajst najbolj priljubljenih spletišč na svetu. A vseprisotnost svetovnega spleta je nevarno področje za razraščanje lažnih informacij in teorij zarote, tudi Wikipedija se temu s svojo odprtostjo ne more izogniti. Kako se lahko v času poplave informacij izognemo zavajajočim? Najvplivnejši postajajo najglasnejši. Kakšen vpliv sploh še imajo ob tem spletne enciklopedije?
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Pred vložitvijo predloga za izglasovanje konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše soočenje mnenj vodij največjih poslanskih skupin, SDS-a in LMŠ-ja, Danijela Krivca in Braneta Golubovića. Tudi o tem, kako trdna je koalicija brez DeSUS-a in kako namere SMC-ja o povezovanju strank na politični sredini, razumejo v opoziciji.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Marsikdo zaskrbljeno spremlja tresenje tal na Hrvaškem, ki še naprej ne pojenja. Bi se zaradi potresov na tem območju lahko močneje zatresla tla tudi v Sloveniji? Urad za seizmologijo tega ne more potrditi, so pa potresi pri nas pogosti. Lani je bilo pri nas kar 1523 potresov, čutili smo jih sicer le 184. Najmočnejši z magnitudo 3,9 se je 17. julija zgodil v Čezsoči. V Posočju sicer še vedno poteka obnova stavb po potresu iz leta 2004. Še 80 stavb čaka na obnovo, medtem pa v Ljubljani pred potresom ni varnih 41 tisoč stanovanj, v katerih živi 86 tisoč ljudi.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Leto 2020 ne bo šlo nikdar v pozabo. Z nami bo ostalo predvsem zato, ker je koronavirusna bolezen 19 tako zelo spremenila naša življenja, naš vsakdan in v veliki meri tudi naše razmišljanje. A leto 2020 ni bilo le slabo leto. Tako kot vsako je s seboj prineslo tudi nešteto lepih, veselih in srečnih trenutkov. Nekaj teh so nam, tako kot že mnogokrat doslej, pričarali slovenski športniki. V oddaji ŠPORTnih 366 se bomo pogovarjali s številnimi slovenskimi športnimi junaki: Goranom Dragićem, Timom Gajserjem, Anamarijo Lampič, Žanom Kranjcem, Anžetom Laniškom, Benjaminom Savškom in še bi lahko naštevali. Osrednji del oddaje pa bo obarvan rumeno oz. rdeče. Voditelj Miha Mišič bo v studiu gostil kolesarska zvezdnika, številko 1 in številko 2 svetovnega kolesarstva, Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
V Politično s predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom o reviziji nakupov zaščitne opreme v prvem valu epidemije in očitkih o politični motiviranosti poročila.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Zaprtje šol, prepoved organizirane športne vadbe, prepoved uporabe igrišč in združevanja na javnih prostorih zaradi preprečevanja širjenja koronavirusne bolezni je povzročila največji upad gibalne učinkovitosti slovenskih otrok doslej, pri skoraj 2/3 otrok. Najbolj so bili prizadeti najbolj telesno dejavni. Delež podkožnega maščevja se je povečal pri več kot polovici otrok, delež otrok z debelostjo pa za več kot 20 odstotkov. Strokovnjaki s Fakultete za šport svarijo in pozivajo, da se učencem in dijakom zagotovi več gibanja, igrišč in telovadnic pa naj se ne zapira.
Epidemija je močno skrčila gospodarstvo in spremenila naše življenje. V Dnevnikovem izboru prvega januarja bomo ocenili, kakšno škodo bodo utrpela slovenska podjetja in kako bodo gospodarske posledice epidemije občutili državljani. Bomo spet priča rezom v dohodke in socialne pomoči ter odpuščanju? Vlada je s svežnji zakonov priskočila na pomoč prebivalcem in podjetjem. Po letih konsolidacije javnih financ se zato strmo povečuje javni dolg, a mnogi menijo, da je zadolževanje zdaj nujno in vzdržno. Mednarodni finančni trgi so nam namreč naklonjeni, zadolževanje je poceni, prihranki Slovencev in Slovenk pa rekordni, kar bi po odprtju države lahko spodbudilo domačo potrošnjo. Epidemija pušča posledice, od ustreznih politik in prilagoditev podjetij pa je odvisno, kako hude bodo. Kot ugotavlja avtor prazničnega izbora Žan Dolajš, pa je kriza tudi priložnost za podjetja in nujne spremembe slovenskega gospodarstva.
Ves svet, ne le Slovenija, se je tako ali drugače ustavil zaradi izbruha covida 19. Pandemija ima že gospodarske in politične posledice. Število ljudi, ki bodo potrebovali človekoljubno pomoč, se bo domnevno početverilo. Lažne novice in obtoževanje pa se širijo po svetu celo hitreje kot virus. In čeprav je bil spomladi zaradi ustavitve življenja zrak ponekod občutno čistejši, se podnebne spremembe niso upočasnile. In tudi dogodke, kot so ameriške predsedniške volitve, ki bi jim bile sicer namenjene prve strani časopisov in prve minute oddaj v vseh svetovnih medijih, je pandemija dodobra zaznamovala in jih potisnila na drugo mesto. A prinesla je tudi kaj dobrega. Znanstveni svet še nikoli ni tako dobro sodeloval kot pri iskanju cepiva in zdravila za koronavirusno bolezen. In če bomo učinkovito cepivo res dobili z novim letom, bo leto 2020 morda le videti nekoliko bolj svetlo, kot se je zdelo.
Marca si nismo predstavljali, da se bo naše življenje tako močno spremenilo, jeseni pa smo spoznali, da si česa takega še zamisliti ne bi mogli. Epidemija koronavirusne bolezni 19 je ustavila naš vsakdan, razgalila je družbene in strukturne šibkosti naše države, a opozorila tudi na naše kreposti. Zdravstvo, skrb za starejše, šolstvo, gospodarstvo, kultura ... To je le nekaj družbenih podsistemov, ki so jih nove razmere najbolj prizadele. Kakšne bodo posledice? Bi se z drugačnimi ukrepi lahko z epidemijo drugače, bolje spopadli? Zdravstvena kriza se je pomešala s slo po zaslužku in oblasti. Bomo kdaj izvedeli resnico o večmilijonskih nabavah zaščitne opreme? Tok dogajanja v letu, ki se izteka, so preusmerile tudi politične spremembe, ki so ob vse bolj omejenem življenju in strahu pred razjedanjem demokratičnih standardov spodbudile družbeno kritiko. Skozi mračni čas leta na prelomu desetletja pa so se prebili tudi svetleči utrinki. So vas dosegli?
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
V Evropski uniji je Slovenija na vrhu držav po dolžini zaprtih šol oziroma šolanja na daljavo. Zakaj je tako, zakaj je moralo Ustavno sodišče odpreti šole za otroke s posebnimi potrebami, kdaj se bodo v šole vrnili vsi učenci, dijaki, študentje. Tudi o načinu dela aktualne vlade, z ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simono Kustec.
Neveljaven email naslov
