Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni gost oddaje Intervju je Slavoj Žižek, eden najbolj plodovitih in priznanih filozofov in kulturnih teoretikov na svetu. Njegov izvirni in provokativni filozofski opus izhaja iz Heglove metafizike, Lacanove psihoanalize in marksistične dialektike. V svoji najnovejši knjigi, zbirki političnih esejev Nebo v neredu, ki je nedavno izšla v ZDA, poudarja nujnost mednarodne solidarnosti, gospodarskih sprememb in nove družbene ureditve. S Slavojem Žižkom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Moj nocojšnji gost je akademski slikar. Njegovo vodilo je bilo živeti brez ure, ne vedeti, kateri dan v tednu je. Pa je povabilo v službo po daljšem premisleku vendarle sprejel. In zdaj prav njemu velja zahvala za odlično ilustrirane knjige, saj je kot likovni urednik pri založbi Mladinska knjiga delal štirideset let. Navdušil je številne ilustratorke in ilustratorje ter jih privabil k sodelovanju. Imel je srečo, da je pri delu neizmerno užival. Da ni bil uradnik, ampak soustvarjalec, ki je podpisan v več kot 2500 ilustriranih knjigah. V življenju, z življenjem se je treba igrati – nas uči letošnji Schwentnerjev nagrajenec. Ob njegovi nagradi so se šaljivo vprašali, kdo izmed štirih mož je najpomembnejši – predsednik, dva nadškofa ali edini likovni urednik? Njihov odgovor je bil jasen, kajti podobe v slikanicah nas oblikujejo že v otroštvu, česar se morda premalo zavedamo. Pavle Učakar pa je imel tudi izjemen nos za ilustratorje in ilustratorke, ki dandanes žanjejo svetovno slavo. In prihodnje leto bodo zaznamovali bolonjski knjižni festival, saj bo Slovenija tam osrednja gostja. Tega se, zdaj že upokojenec, neizmerno veseli. Mi pa lahko dodamo – tudi po njegovi zaslugi.
V minutah tokratne oddaje Dober večer bo naš gost dr. Jože Osterc, agronom, upokojeni profesor Biotehniške fakultete v Ljubljani in minister za kmetijstvo v osamosvojitveni vladi Lojzeta Peterleta. Kmetijstvo tedaj in danes in zakaj so bili že antični filozofi mnenja, da nihče, ki ne razume problema pšenice nima elementarnih sposobnosti postati državnik.
Gost: BOŠTJAN VASLE, guverner Banke Slovenije Letos mineva 30 let od ustanovitve Banke Slovenije in to je eden od razlogov, da v oddaji gostimo guvernerja banke Slovenije, Boštjana Vasleta. Banka Slovenije je šla v tem času skozi različna obdobja - od obdobja bonov, preko lastne valute, tolarja, do evra. Zagotovo je bilo najtežje obdobje čas sanacije bank leta 2013. Nekatere zgodbe iz tega obdobja še danes niso zaključene - takšna je zgodba izbrisanih lastnikov podrejenih obveznic. Druga, kot je bil policijski zaseg dokumentacije na Banki Slovenije, se je zaključila z odločitvijo Sodišča EU, da so slovenski organi kršili pravo EU. V sedanjih razmerah kovid krize igra banka Slovenije pomembno vlogo, čeprav je ta javnosti manj ali malo znana - od sprejemanja samostojnih ukrepov, do tistih, za katere se enakopravno dogovarja v okviru Evropske centralne banke. O vsem tem, pa tudi o sedanjem gospodarskem stanju in ključnih izzivih v prihodnjem letu, govori guverner Boštjan Vasle v tokratnem Intervjuju. Voditeljica: Lidija Hren
Redke so priložnosti, da gostimo sogovornika, ki je živa priča zgodovine. V tem primeru zgodovine gradu Viltuš, prvega od osmih gradov, ki se v porečjih rek Drave in Dravinje zvrstijo od meje med nekdanjima Karantanijo in Štajersko marko vse do današnje meje med Slovenijo in Hrvaško. Naš gost Pavel Kundid je danes star 95 let, in se živo spominja predvsem dela povojne zgodovine gradu Viltuš.
Kdaj je Evropa postala novinarsko zanimiva celina? S čim se prehranjujejo talibani? Kdo in zakaj Borisu Dežuloviću grozi s smrtjo? Zakaj je Peter Marki-Zay veliki up madžarske opozicije? Kako dihajo novinarski kolektivi? Gost oddaje Intervju, novinar Ervin Hladnik Milharčič, je začel novinarsko pot na Radiu Študent, nadaljeval na Mladini in Delu, zdaj pa že leta njegove kolumne, reportaže in intervjuje prebiramo v Dnevniku. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Marko Crnkovič je, tako je zapisano na spletni strani Večera: »…glavni urednik, kolumnist, novinar, šef deska, redaktor, lektor, slovnični fašist in stilist, fotograf, admin, tajnica in fikus Fokuspokusa. Piše že več kot trideset let. Razen bralcev ga nihče ne mara, pa tudi on ima rad samo bralce — no, in dobre avtorje. Raje piše kot misli. Več napiše kot prebere.«
Dr. Tadej Battelino je vrhunski slovenski pediater svetovne veljave, ki ga odlikujejo inovativnost, predanost poklicu in jasna beseda. Odkrito govori tudi o najbolj perečem problemu sedanjega časa – epidemiji covida 19, ki je prizadela tudi otroke. Dr. Battelino še posebej razumljivo predstavlja prednosti cepljenja otrok in starejših ter poudarja, da so cepljeni desetkrat bolj zaščiteni kot necepljeni. Žalosti ga razraščanje sovraštva v družbi in izkoriščanje bolezni covid 19 v politične namene. Meni, da imajo mediji izredno pomembno vlogo predvsem pri ozaveščanju in povezovanju ljudi, saj smo epidemije in težkih posledic, ki jih prinaša, že vsi siti. Z gostom se je pogovarjal Jože Možina.
Gost tokratne oddaje Dober večer je profesor dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru. Pred vrati je – lahko bi rekli zadnji semester njegovega rektorskega mandata, ki se je začel junija 2018. Kakšne je bil razvojni korak univerze in koliko v današnjih razmerah veljajo zaveze sprejetim strategijam.
Nocojšnjo gostjo zaznamujeta umetnost in igra. Pa tudi žoga v roki, ki leti na koš, deska na snegu ali čopič, ki poslikava majico. Pa zrak potrebuje in veliko narave. Zlasti v zadnjem letu in pol kar golta zrak in besede, da lahko doma mirno zadiha. Mia Skrbinac je prodorna in ustvarjalna gledališka in filmska igralka. Igrala je v kratkih filmih, televizijskih serijah, v Lutkovnem gledališču, Mestnem gledališču Ljubljana in v Slovenskem narodnem gledališču Drama. Zadnji film, v katerem je igrala, je film Sestre, ki je letos prejel vesno za najboljši kratki igrani film. Je na začetku profesionalne poti, a njeno ime je širši javnosti že znano. Postala je namreč medijski obraz in glas žrtev spolnega nadlegovanja. Ampak v tej zgodbi si velja bolj kot njeno ime zapomniti nedopustno dejanje, ki žrtev stisne v kot, iz katerega se ne more izvleči pomirjeno in brez posledic.
Naša družba postaja vse bolj multikulturna. Razlogi, zaradi katerih so tujci izbrali ta podalpski košček zemlje za svojo domovino, so različni. Ostali so pri nas, živijo z nami in se prilagajajo. Bolj oni nam kot mi njim. To razumejo, a bi si kdaj pa kdaj želeli več širokosrčnosti. In tiste prvinske dobrote, naklonjenosti vsem, ki ne poznajo naše zgodovine in tradicije, ampak imajo svojo. Lahko jo opustijo, a je ne morejo in tudi ne smejo pozabiti. Tudi o tem bova govorili z zanimivo sogovornico Mary Ellen Ramasimanana Virtič.
Gost oddaje Intervju bo srbski režiser, pisatelj in oster kritik političnega in družbenega dogajanja v Srbiji, Goran Marković. Režiral je tudi v Sloveniji dobro znane filme Posebna vzgoja, Zbirni center, Variola Vera, Tito in jaz, Nacionalni razred, Turneja, Delirium tremens in druge. Napisal je več knjig, najnovejša, Beograjski trio, ki pripoveduje o informbiroju in Golem otoku, je pred kratkim izšla tudi v slovenščini. Z Goranom Markovićem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Fotografinja Maja Šivec je diplomirala na dveh fakultetah, najprej je študirala ekonomijo, potem pa je, kot kaže, prevladalo široko zanimanje za fotografijo in je sledil še študij na oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Rojena je v Slovenj Gradcu, živi in ustvarja v Mariboru.
Prof. dr. Alojz Ihan je zdravnik, znanstvenik in literat, po mnenju mnogih ena najbolj celostnih osebnosti v Sloveniji. S svojimi literarnimi deli si je prislužil več nagrad, za pesniško zbirko Srebrnik nagrado Prešernovega sklada. Ves čas krize zaradi epidemije covida se pojavlja v javnosti kot potrpežljiv pojasnjevalec virusa, cepiva in kriznih razmer. Njegovo siceršnje strokovno delo pa je usmerjeno predvsem k otrokom z okvarami v imunskem sistemu, velik zalogaj je tudi projekt novega laboratorija, ki bo omogočil novo obliko zdravljenja raka. Ob vse tem je predavatelj na Medicinski fakulteti in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo, lani mu je uspelo izdati tudi dva učbenika. O vsem tem – o svojem strokovnem delu, pisanju pesmi in romanov, o vzrokih za slabo precepljenost … govori dr. Ihan v tokratnem Intervjuju z Lidijo Hren.
V oddaji Dober večer bomo odšli v svet nogometa, športa, ki ima svoje pristaše po vsem svetu. Toda v ospredju bo ženski nogomet, saj je gostja Sonja Kranjc, nekdanja nogometašica NK Maribor. Vijolica torej, ki pa ima v svojem življenju tudi druge vloge.
Gostja oddaje Intervju bo doma in v tujini priznana psihiatrinja in psihoterapevtka, dr. Maja Rus Makovec, vodja Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. 25 let je vodila Enoto za zdravljenje odvisnosti od alkohola v okviru Centra za mentalno zdravje v Ljubljani. Ena od tem pogovora bodo tudi opozorila, da je pandemija covida 19 največja grožnja duševnemu zdravju po drugi svetovni vojni in da bomo njene posledice čutili še več let. Z dr. Rus Makovec se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost tokratne oddaje Dober večer bo zgodovinar dr. Janko Prunk, tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Pred 60. leti se je zapisal proučevanju zgodovine, iz osrednje tematike svojega raziskovanja pa bo kmalu izšel tudi roman, ki bo srečanje z našo preteklostjo na povsem drugačen način.
Ana Reberc preučuje, raziskuje in je preudarna, preden pove svoje mnenje; kot »erešovka«, novinarka radia Študent, ali kot mlada raziskovalka. Nagovarja različna družbena polja, je recenzentka znanstvenih in strokovnih publikacij ter kritično obravnava pristope k duševnemu zdravju. Meni namreč, da psihologija ne upošteva družbenih in kulturnozgodovinskih vidikov, ki pomembno vplivajo na dojemanje in doživljanje duševnega zdravja. In ko spregledamo celostni pogled na razmerja moči, izgine tudi morebitni upor proti družbenim razmeram.
Dr. Oto Luthar je v Prekmurju rojen Mariborčan, po izobrazbi je zgodovinar. Kot Fulbrightov štipendist je eno leto predaval na Univerzi Yale, sodeloval je z Inštitutom za Vzhodno in Srednje evropske študije na Dunaju, predaval na univerzah na Dunaju, v Mariboru in Novi Gorici. Že vrsto let je direktor Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Gost oddaje Intervju bo dr. Tomaž Mastnak, sociolog, raziskovalec, predavatelj in publicist, avtor številnih knjig s področja zgodovine politične in družbene misli. Med zadnjimi sta izšli Črna internacionala in Liberalizem, fašizem, neoliberalizem. V nekdanji Jugoslaviji je bil sodno preganjan zaradi svojih člankov, sodeloval je v civilnodružbenih gibanjih osemdesetih let. Nekaj desetletij je predaval na ameriških univerzah, nazadnje na eni najuglednejših – na Princetonu. Z dr. Mastnakom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov