Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lidija Šestak Zorič je po izobrazbi diplomirana ekonomistka, a od rojstva sina sebe najprej predstavi kot mamo otroka s cerebralno paralizo in avtizmom. Je redno zaposlena kot vodja programa osebne asistence, in je predsednica društva Sonček v Mariboru. Je zagovornica kakovostnih storitev v skupnosti za ljudi z invalidnostjo, ter koncepta Ena šola za vse.
Gost oddaje Intervju bo Linn Julian Koletnik, vodja in ustanovitelj Zavoda TransAkcija, socialni delavec, magister študij spolov in dolgoletni LGBTIQ aktivist. Z Linnom Julianom Koletnikom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Našo gostjo Zoro A. Jurič najpogosteje označujejo kot mariborsko kulturnico. Hodila je na Drugo gimnazijo, študirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, je profesorica slovenščine, a tudi diplomantka angleščine, v zadnjem času pa se uči še španščine. Je strastna bralka, še raje se o knjigah pogovarja.
Hrvaška je te dni povezala kopenski del države z dubrovniško-neretvansko županijo. 2404 metre dolg most čez pelješki kanal je projektiral slovenski gradbeni inženir Marjan Pipenbaher. Ta je sicer v Sloveniji bolj znan kot avtor cestnega viadukta Črni Kal, v sklopu projekta drugi tir pa trenutno snuje tudi dva železniška viadukta. Marjan Pipenbaher je gost tokratne oddaje Intervju. Voditeljica: Vida Petrovčič
Anka Krašna Kocijan je akademska slikarka, redna profesorica na Univerzi v Mariboru, oseba, ki jo zanimajo neznani kraji in ljubi potovanja. Med študijem na likovni akademiji v Ljubljani je imela slovite profesorje in njej najljubši Gabrijel Stupica je nekoč dejal, da ga ne zanima delo, če v njem ni avanture in rizika.
Tokratni gost nedeljskega pogovora je Stane Kerin, misijonar na Madagaskarju. Kerin, nekdaj zelo uspešen direktor Škofijske karitas Ljubljana in Misijonskega središča Slovenije, nam na zelo oseben način pojasni, zakaj je pred štirimi leti udobno klimatizirano pisarno in avtomobile zamenjal za malgaško soparo in pešačenje. V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, bo spregovoril tudi o tem, zakaj je ravno na Madagaskarju največ slovenskih misijonarjev. Govor bo o revščini in ponižnosti ter negotovi prihodnosti tega čudovitega otoka, kjer deževni gozd čedalje hitreje izginja.
V oddaji Dober večer bo z nami pravnik, predsednik družbeno-političnega zbora slovenske skupščine po prvih svobodnih in demokratičnih volitvah, rektor UM, veleposlanik pri Svetem sedežu in danes ustanovitelj in rektor Alma Mater Europea in častni občan Maribor. Prof. dr. Ludvik Toplak. O njegovi dinamični življenjski in ustvarjalni poti bo tekla beseda.
Gostja oddaje Intervju bo literarna zgodovinarka in profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani Milena Mileva Blažić. Strokovno in raziskovalno se posveča slovenskim in evropskim učnim načrtom na področju mladinske književnosti in književnosti za otroke, didaktiki književnosti, ljudskim in literarnim pravljicam, podobi otroka v slovenski književnosti, otroškim dnevnikom v času druge svetovne vojne in še marsičemu. S profesorico Blažić se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Andrija Halužan je že neprekinjenih 52 let družinski zdravnik v Vuzenici. Zase pravi, da ambulante ne more pustiti brez zdravnika, čeprav opaža, da so se pacienti spremenili. Sam verjame, da vsak človek mora imeti enak dostop do znanja, zdravja in prepričanja.
Izvršni direktor ajdovskega podjetja Bia Separations dr. Aleš Štrancar premika meje javne vključenosti podjetnikov v širše družbeno in politično dogajanje. Potem ko je razvil eno najuspešnejših biotehnoloških podjetij v Sloveniji, je del kupnine zanj – milijon evrov – vložil v novo medijsko podjetje, Mediainvest, oziroma v spletni medij Domovina in tiskani tednik Domovina. Dr. Aleš Štrancar je gost tokratne oddaje Intervju. Voditeljica: Vida Petrovčič
V oddaji Dober večer tokrat gostimo dr. Alojza Šteinerja upokojenega generalmajorja Slovenske vojske in v letih od 2009 do 2012 skoraj tri leta načelnik njenega generalštaba. Bil je aktivni udeleženec vojne za Slovenijo, v zadnjem obdobju pa ga pogosto srečujemo v vlogi analitika rusko – ukrajinske vojne. Slovenija pred tremi desetletji in Ukrajina danes – podobnosti in razlike?
V tokratnem intervjuju Jože Možina gosti direktorja Muzeja za novejšo zgodovino in predsednika vladne komisije za prikrita grobišča Dr. Jožeta Dežmana, ki bo javnosti prvič predstavil šokantno odkritje dveh sedaj odprtih povojnih morišč. Prvo je v Mostecu pri Dobovi, kjer so raziskovalci do sedaj odkrili 529 žrtev, tudi številne posmrtne ostanke žensk. Gledalci bodo lahko videli odkopan protitankovski jarek z nametanimi okostji nesrečnih žrtev, ki jim sploh ni bilo sojeno. Očitno gre za mlade ljudi iz Velenja in Slovenj Gradca, ki jih je na morišča s Teharij spremljal partizan Cizelj, sedaj že pokojni pričevalec, verjetno zadnja priča povojnih pomorov komunističnih oblasti. Del njegove izjave bo predstavljen tudi v intervjuju. Naslednje tragično poglavje odkrivanja naše zamolčane zgodovine pa je pravkar začet izkop posmrtnih ostankov v jami pod Macesnovo gorico v kočevskih gozdovih, ki je najverjetneje največje posamično morišče Slovencev. Številni, ki so bili v to ogromno jamo vrženi, so še živeli, nekaj deset se jih je umaknilo v stranske jame in tam hiralo do smrti. Le peščici je uspel pobeg na svobodo. Brez dvoma nova osvetlitev ene najbolj tragičnih točk slovenske zgodovine. Dr. Dežman opozarja na pravico do groba, ki je temeljna človekova pravica za vse. Tudi za skupino Romov, ki so jih partizani 17. maja 1942 pomorili v Iški, sedanji ljubljanski župan Janković pa preprečuje njihov pokop na ljubljanskih Žalah. Prav ta datum je prejšnja vlada razglasila za dan spomina na vse žrtve komunističnega totalitarizma. V izjemno dinamičnem pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, gost naniza vrsto novih podatkov. Dr. Dežman v pogovoru predstavi tudi postavitev skoraj pozabljenih socialističnih kipov iz protokolarnih objektov v odprt depo, ki ga imajo v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Voditelj gosta ob koncu vpraša tudi, kaj je njegov nasvet tistim, ki se ne morejo otresti mitološke predstave o medvojni in povojni zgodovini in bodo imeli s sprejemanjem resnice težave tudi ob tokratnem intervjuju. Možina je namreč intervju na podobno temo z dr. Dežmanom opravil pred štirimi leti, nato pa so protestirali Socialni demokrati in Zveza borcev s trditvami, da je vse laž, tako voditelj kot gost pa sta prejela tudi številne grožnje. Kasneje se je izkazalo, da so bile navedbe v intervjuju točne in nič ni bilo ovrženo. Dežman pozove k prijateljstvu, spoštovanju in sočutju in zaključi, da je resnica edina pot za normalne medčloveške odnose.
Dr. Andreja Hribernik je po izobrazbi diplomirana politologinja, med doktorskim študijem se je ukvarjala s področjem zgodovinske antropologije likovnega. Trenutno živi v Celju, in je trenutno še direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Kar pa že nekaj mesecev sploh ni več toliko pomembno, saj bo s 1. januarjem prihodnjega leta postala direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Gradcu.
Gost oddaje Intervju bo nekdanji politik in pozorni premišljevalec družbenega življenja Gregor Golobič. Nekdaj generalni sekretar stranke LDS in najtesnejši sodelavec Janeza Drnovška, predsednik tedanje stranke Zares, minister v vladi Boruta Pahorja, dolga leta eden najvplivnejših politikov v državi, ki pravi, da je zdaj le državljan s politično izkušnjo in da je danes Slovenija manj država, kot je bila pred 30 leti. Z Gregorjem Golobičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V oddaji Dober večer se bomo sprehodili skozi življenje zavednega Mariborčana Vida Kmetiča. Pogosto mu dodajo nazive pisatelj, zgodovinar, arheolog, lahko ga torej berete , poslušate in tudi zasledujete vedno, ko dobi kakšno idejo za kreativni turizem.
Dr. Andrej Vizjak je razpet med Slovenijo, Nemčijo in Dubajem. Že trideset let se ukvarja s poslovnim svetovanjem. Prepričan je, da slovenski podjetniki lahko postanejo najuspešnejši na svetu, zato je analiziral gibanje bruto domačega proizvoda Slovenije po osamosvojitvi in ugotovil, da bi lahko ta leta 2026 znašal že 34 tisoč evrov na prebivalca. So te napovedi uresničljive? Voditeljica: Vida Petrovčič
Nina Malajner z Osnovne šole Janka Padežnika v Mariboru je letošnja prejemnica priznanja Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso. Je učiteljica razrednega pouka, učiteljica smučanja, voditeljica zimskih šol v naravi, cenjena med svojimi sodelavkami in sodelavci.
Pionirka lakanovske psihoanalize v Sloveniji, dr. Nina Krajnik, je izjemna sogovornica, ki brez dlake na jeziku »klinično diagnosticira« sodobno slovensko družbeno stvarnost. Poudarja vladavino globoke države, ki je pravzaprav »plitva«, kot pravi, saj dominira povsod okoli nas, tako v politiki, kulturnih ustanovah kot v medijih. Omenja levičarsko privatizacijo poglavitnih družbenih sistemov, pri čemer opozarja na pomenski obrat, ko se privatizerji, torej tisti, ki so del strukture in glavnega toka, nato skozi svoje dominantne medije predstavljajo kot levičarji, skrbniki interesov malega človeka ... Kot tipičnega predstavnika leve privatizacije, ki jo podrobno pojasni v pogovoru, Krajnikova omeni novega predsednika vlade Roberta Goloba. Opozarja na razmah »divje svobode«, ko si prevladujoče klike jemljejo pravico do sramotenja, etiketiranja, dehumanizacije tistih, ki mislijo drugače in za katere menijo, da jih ogrožajo. Krajnikova meni, da je prav zaradi tega, ker to ogroža privatizacijsko strukturo, za glavno tarčo dehumanizacije izbran Janez Janša. Ostra je tudi v oceni leve intelektualne elite, ki ne le da tiho privoli v javno sramotenje drugače mislečih z izrazi »svinje«, »podgane«, ampak je po njenem celo v ozadju tega, saj je to izraz nasilnega boja za prevlado njihove ideologije. Ideologija pa je le sredstvo, ker so v ozadju stvarni privatizacijski interesi. Ključni za uspeh privatizacije in njenih nosilcev, so protestniki, civilna družba, podrejeni mediji in medijski delavci. A ti so po njenem le člen v verigi vzdrževanja »mrtve« Slovenije. Slovenije, v kateri se v bistvu ne sme spremeniti nič, kar bi ogrozilo interese privatizerjev. Vsekakor pogovor, ki s popolnoma drugega zornega kota predstavi kritični pogled na razmere v slovenski družbi, medijih in politiki. Voditelj: Jože Možina
Gost oddaje Dober večer bo Mariborčan Jurček Žmauc. Večji del poklicne kariere je preživel v diplomaciji od tega najdlje časa v Clevelandu v ZDA. Pred letom dni so ga povabili, da je prevzel mesto direktorja slovenskega paviljona na Expu v Dubaju, ki je gostil kar dober milijon obiskovalcev. Kaj je Expo pomenil za Slovenijo in ali so prvi rezultati uspešne promocije že vidni ? O tem bomo govorili v tokratni oddaji Dober večer TV Maribor.
Gost oddaje Intervju bo profesor Slavko Splichal, profesor komunikologije na Fakulteti za družbene vede, predstojnik Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je avtor številnih knjig s področja komunikologije in v teh dneh bo v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike izšla njegova nova knjiga z naslovom Datafikacija javnega mnenja in javne sfere. Akademik Slavko Splichal je tudi član Programskega sveta RTV Slovenija. Z gostom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov