Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dražje vinjete in daljše kolone. Slovenija se že pred začetkom turistične sezone duši v izpušnih plinih stoječih vozil na avtocestah in mestnih vpadnicah. Javni potniški promet pa je vse prej kot konkurenčen. Katero ministrstvo je sploh pristojno za promet, kdo so ljudje, ki so v preteklem desetletju vodili prometno politiko in zasedali najvišje položaje v državnih infrastrukturnih podjetjih in koliko nas je vse to stalo?
Vozni red iz časa avstro-ogrskega cesarstva pred 109-imi leti kaže, da je vlak iz Ljubljane do Celja vozil slabi dve uri, manj, kot se je -- zaradi nepričakovane zamude -- vozila naša ekipa. Z enakim tempom kot vlaki tečejo tudi investicije na tirih in cestah -- tretjo razvojno os so začeli načrtovati že pred 50 leti. Novinarka Anja Šter.
Kdo vse so bili ministri in vodilni funkcionarji v zadnjih letih, ko je prometna politika obstala? Kje so danes in ali tudi sami v prometnih zamaških? Kaj pravijo? Koliko študij smo medtem že pripravili in koliko so nas stale? Težava je tudi to, da so zdaj za promet pristojni kar trije ministri, z enim smo se zgodaj zjutraj z avtomobilom peljali v službo, ker bi vožnja z vlakom trajala predolgo. Novinarja Žan Dolajš in Vanja Gligorović.
Na svetu živi več kot 100 milijonov ljudi, ki so bili nasilno pregnani z domov. Begunske krize v Sudanu, Eritreji, Kongu, Afganistanu, Somaliji, Ukrajini so v zadnjih mesecih polnile medije. A za vsako novico, za vsako statistiko se skrivajo človeške usode. Pot je dolga in nevarna, številnim se na begu nikoli ne uspe prebiti na varno. Še več je tistih, ki se nikoli več ne vrnejo domov. Globus ob svetovnem dnevu beguncev.
Zamenjava ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je le še vprašanje časa, je slišati v politiki. Imena njegovih naslednikov že krožijo. Zahtevo po odstopu je po aferi na Psihiatrični kliniki sprožil Glas Ljudstva, ker da je Bešič Loredan minister za privatizacijo zdravstva, ne pa za paciente. Minister odgovarja, da odstopil ne bo. Kdo si pravzaprav želi njegove zamenjave in kdo bi ga rad obdržal?
Kateri dobavitelji so dobro poslovali v času zdajšnjega ministra in njegovega tesnega sodelavca Aleša Šabedra in komu so se posli zmanjšali? Novinarka Anja Šter.
Zahtevo za odstop ministra za zdravje je sprožil Glas ljudstva po aferi v Psihiatrični kliniki, ker da je Bešič Loredan minister za privatizacijo in ne za bolnike. Takoj zatem je sledil padec podpore na javnomnenjski lestvici. Menjavo ministra za zdravje si želijo predvsem v koaliciji, medtem ko opozicija molči. Kaj je v ozadju zahtev za odstop, kdo so interesne skupine v zdravstvu, ki ministra ščitijo, in katere ga napadajo? Novinar Žan Dolajš.
Umetna inteligenca postaja vse bolj vroča tema, številni znanstveniki in pionirji s tega področja pa glasno opozarjajo na njene pasti in zlorabe. Spletno orodje ChatGPT je v nekaj tednih prodrlo v šole in na univerze, roboti že delajo namesto ljudi, umetna inteligenca pronica v vse pore življenja. S sabo prinaša strahove, pa tudi priložnosti. Globus o umetni inteligenci.
V Tarči: daleč od oči javnosti poteka prodaja še enega izmed preostalih kosov slovenske srebrnine, Športne loterije – paradržavnega monopolista, iz katerega se napaja slovenski šport. Kdo so ključni športni funkcionarji, ki vodijo prodajo, kdo bo imel od nje koristi, kdo so kupci in kaj bo storila država?
Kakšno družbeno odgovornost lahko pričakujemo od tujih skladov, ki imajo sedeže v davčnih oazah, kjer optimizirajo svoje poslovanje? Je bila prodaja dogovorjena vnaprej in pod mizo? Kdo so tuji kupci? Novinarka Vanja Gligorović.
V čigavih rokah bo končala družbena lastnina, ki izvira še iz časa Jugoslavije, iz igre Podarim – dobim, namenjene zbiranju denarja za slovenske športnike? Športna loterija je predmet poželenja že dolga leta – omogoča visoke prihodke vodstva, dividende lastnikom, milijone iz koncesijskih dajatev in sponzorske pogodbe. Zato ne preseneča, da so v povezavi s to družbo že večkrat omenjali celo podkupnine in nagrade za poslanske glasove. Kdo bo imel od prodaje največ koristi, kaj bo z manjšimi klubi in lokalnimi zvezami? Novinarka Anja Šter.
V torek bo v generalni skupščini Organizacije združenih narodov v New Yorku glasovanje o novih petih nestalnih članicah Varnostnega sveta, ki bodo o najpomembnejših svetovnih varnostnih vprašanjih razpravljale in soodločale prihodnji dve leti. Med kandidatkami za nestalno članstvo v Varnostnem svetu je tudi Slovenija. Je slovenska diplomacija v teh mesecih prepričala dovolj članic svetovne organizacije, da bodo v torek svoj glas zaupale naši državi? V Globusu o dnevu odločitve in o izjemnem izzivu in priložnosti za slovensko diplomacijo.
V Tarči: prvega junija, ob prvi obletnici prisege Golobove vlade, na ceste znova prihajajo kolesarji. Ključno prvo leto mandata je prineslo spremembe razpoloženja v družbi, obenem pa tudi streznitev in razočaranje. Kakšno bo drugo leto mandata, kaj o ministrih in njihovem delu menijo volivci?
Ob prvi svečki na vladni torti so kolesarji ponovno pognali pedala Ključno leto mandata je prineslo spremembo družbenega ozračja, delno normalizacijo komuniciranja, pa tudi trd pristanek največje vladne stranke na realnih tleh ob razočaranju pred letom dni očaranih volivcev. Kateri ministri so se po mnenju volivcev izkazali in pri katerih projektih? Katere stranke so razočarale? Kateri politiki in ljudje v ozadju so v zadnjem letu mandata pridobili največ vpliva? Kaj prinaša drugo leto mandata? Novinar Žan Dolajš.
Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2050 celina brez škodljivih izpustov. V Bruslju tudi kmetom glede tega postavljajo vedno strožja pravila. Med evropskimi kmeti zato to pomlad spet vre. V tokratnem Globusu zato o kmetijstvu v Uniji, ki še vedno temelji na družinskih kmetijah. Število kmetov v Evropi se že leta zmanjšuje, ti pa pravijo, da jim je zaradi čedalje ostrejših omejitev vedno težje. Več v Globusu.
V Tarči: obisk trgovine in pogled na račune je ob vedno novih podražitvah čedalje večji šok. Kaj je bilo mogoče – glede na prihodke – za 50 evrov kupiti pred desetimi leti, kaj pred letom in kaj danes? Raziskovali smo, koliko so podražitve posledica dviga stroškov in kdo je krizo izkoristil za dodaten dobiček. Marže so pri nekaterih izdelkih tudi več kot 100-odstotne.
Avtomobilska zavarovanja, gradbene in druge storitve, danes vinjete – draži se vse. Kdo vse se je priključil tako imenovanemu podražitvenemu valu in kako pojasnjujejo dvig cen? Novinarka Vanja Gligorovič.
Ali spet prihajajo časi množičnega nakupovanja čez mejo kot v časih pred osamosvojitvijo? Je čez mejo res ceneje in kaj? Novinarka Evgenija Carl.
Videli boste, kaj smo si lahko v trgovini, glede na prihodke, privoščili za 50 evrov pred desetimi leti, kaj lani in kaj danes? Takrat je bila kepica sladoleda še en evro, danes do 3, plače takemu tempu ne sledijo, čeprav so se realno v desetih letih zvišale. A to je statistika, obisk trgovine večini državljanov v zadnjem času pusti prazno denarnico. Raziskovali smo, kakšne so marže – so se te v krizi še zvišale? Kot so nam povedali naši viri pri nekaterih izdelkih in pridelkih krepko presegajo 100 odstotkov. Novinarka Anja Šter.
Na Hirošimo, ki gosti letošnje srečanje voditeljev skupine G7, so ZDA 6. avgusta 1945, torej ob koncu druge svetovne vojne, odvrgle jedrsko bombo. V mestu v spomin na jedrsko tragedijo gori plamen miru, ki bo ugasnil, ko na svetu ne bo več jedrskega orožja. A do tega cilja je še zelo daleč. Trenutno ima jedrsko orožje devet držav na svetu, največ jedrskih konic ima Rusija. V tokratnem Globusu o srečanju voditeljev skupine G7 in o jedrski razorožitvi.
Neveljaven email naslov