Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji violončelista Bernarda Brizanija in pianistke Maje Gombač. Glasbenika sta dobitnika številnih prvih nagrad, lepoto in virtuoznost svojega muziciranja pa bosta predstavila z glasbo skladateljev Bacha, Saint Saënsa, Schumanna in Popperja. Režija Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
Pianistki Nadja Rus in Neža Koželj muzicirata kot klavirski duo Scaramouche. Prejeli sta že veliko nagrad, na zadnjem, 5. tekmovanju »Primož Ramovš« za slovenske inštrumentalne komorne skupine pa je Duo Scaramouche poleg 2. nagrade v drugi kategoriji prejel tudi »Posebno nagrado«, ki jo je podelilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija za snemanje krajše televizijske upodobitve. Za TV sta zaigrali tudi Valček iz Suite št. 1 Antona Arenskega. Urednica Danica Dolinar, režija Aljaž Bastič.
Simfoniki RTV Slovenija pod taktirko En Shaa izvajajo bleščečo Ravelovo skladbo La Valse.
Ob začetku poletja so občinstvo na Kongresnem trgu navdušili naši mladi glasbeniki (Ana Erčulj, Davorin Mori, Maja Horvat, Nika Gorič, Sara Briški Cirman, Andraž Golob in Urban Stanič). Proslavili so 100. obletnici rojstev skladateljev Vladimirja Lovca (Koncert za klavir) in Uroša Kreka (Rapsodični ples) ter poustvarili odlomek Webrovega Koncerta za klarinet, Tartinijev Vražji trilček in izbor arij, duetov, ples in intermezzo iz priljubljenih oper. Režiser Aljaž Bastič.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma, na katerem so predstavili delo slovenskega skladatelja Antona Lajovica (1878–1960) in delo klasičnega nemškega skladatelja Felix Mendelssohn-Bartholdyja (1809–1847). Anton Lajovic je bil eden vodilnih skladateljev 20. stoletja in začetnikov, ki so pisali orkestralno glasbo na Slovenskem. Sledil je pozni romantiki, hkrati pa se je navzel tudi impresionističnih kompozicijskih prijemov. Prav njegov Caprice za simfonični orkester predstavlja eno temeljnih del slovenske simfonične ustvarjalnosti z začetka prejšnjega stoletja. Simfonija št. 4 Felixa Mendelssohna je poimenovana tudi Italijanska, saj jo je skladatelj napisal na svojem potovanju po Italiji. Kljub uspešni prvi predstavitvi londonskemu občinstvu jo je večkrat predelal, zato obstajajo vsaj tri različice te simfonije in danes največkrat slišimo njeno zadnjo.
Posnetek letnega koncerta Akademije za glasbo v Ljubljani iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Za program so izbrali dela velikega angleškega opernega skladatelja 20. stoletja, Benjamina Brittna. Simfonični orkeste, je pod umetniškim vodstvom Marka Letonje predstavil Štiri interludije o morju iz skladateljeve najbolj znane opere Peter Grimes. Z arijo Elen iz iste opere se je predstavila sopranistka Maja Majcen. Arijo Lukrecije iz opere Posilstvo Lukrecije pa je zapela mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko.
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta v prijetnem grajskem okolju predstavila samospev romantičnega skladatelja Franza Schuberta. Po skladateljih dunajske klasike, ki so se že pred njim preizkušali v tej glasbeni zvrsti, je prav Schubert obveljal za utemeljitelja in mojstra romantičnega samospeva. Der Winterabend ali Zimski večer je eden redkih samospevov, ki ga je napisal v času svojega bivanja zunaj Dunaja, med obiskom pri družini Pachler v Gradcu. Tam je skladatelj spoznal štajerskega pesnika Karla von Leitnerja, čigar besedilo, ki opisuje toplino in domačnost življenja v majhnem mestu, je uglasbil v tem samospevu.
Televizijska upodobitev priljubljenih slovenskih pesmi s Slovenskim oktetom. Slovenski oktet je ambasador slovenske glasbene in pevske kulture v svetu. V oddaji predstavlja izbor štirih pesmi skladateljev, ki zaznamujejo Plečnikovo alejo skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani (Fran Gerbič – Pastirček, Kamilo Mašek – Mlatiči, Davorin Jenko – Lipa, Benjamin Ipavec –Domovini). Vizualizacije pesmi so posnete na slikovitih lokacijah Jožeta Plečnika v Ljubljani, to so park pred Glasbeno matico, Trnovski pristan, Cerkev sv. Mihaela na Barju, Plečnikova hiša, Jakopičevo sprehajališče, NUK, Tromostovje, Križanke, Plečnikove tržnice in Žale. Idejna zasnova: Daniel Celarec, Jaka Šuligoj, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jaka Šuligoj, snemalca Saša Grmek in Klemen Grmek.
Uživali boste v posnetku Beethovnovega koncerta za violino, ki ga bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedel solist Stefan Milenković. Srbski violinist Stefan Milenković je že pri petih letih prvič igral z orkestrom, pri devetih je imel prvo koncertno turnejo po Evropi, pri šestnajstih letih je odigral že 1000. koncert, pri sedemnajstih pa je imel v žepu zmage in nagrade z najuglednejših glasbenih tekmovanj. Na svoji poti je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi glasbeniki in orkestri, posebno mesto pa ima zanj Simfonični orkester RTV Slovenija, s katerim zelo rad nastopa in s katerim bo predstavil tudi Beethovnov violinski koncert, eno najbolj priljubljenih del za violino in orkester.
V Gallusovi dvorani je z Orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko Simona Krečiča nastopil Nejc Kamplet. Tehnično in interpretativno dovršenost mladega pianista potrjujejo številne prve nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Tokrat se je predstavil s Koncertom za klavir in orkester št. 1 v e-molu op. 11 poljskega skladatelja Frédérica Chopina. Režiser: Aljaž Bastič.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bila prvič koncertno izvedena kantata za dva mešana zbora, recitatorja in simfonični orkester z naslovom Taborišče Ravensbrück skladatelja Alojza Ajdiča. Ganljiva pričevanja interniranke Katje Špur so skladatelja spodbudile, da je občutenja zlil v glasbo in zvočno naslikal razmere, ljudi ter dogajanje v taborišču Ravensbrück v želji, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo. Pod taktirko Simona Krečiča so nastopili Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije in Komorni zbor Ave. Režiser: Aljaž Bastič.
Bojan Gorišek, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2005, velja za enega najboljših slovenskih interpretov sodobne glasbe. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu (Nemčija). Na svoji razgibani glasbeni poti je nastopal v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. Sodeloval je z Lucianom Beriem, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georga Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja. Tokrat se Gorišek predstavlja z zvočno in ritmično učinkovito glasbo Philipa Glassa. Spremljali bomo Glassova dela: Metamorphosis Three, Metamorphosis Four ter skladbo Mad Rush.
V okviru 27. slovenskih glasbenih dni, ki so potekali meseca marca 2012 v organizaciji Festivala Ljubljana so se z otvoritvenim koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poklonili jubilejni 100-letnici rojstva slovenskega skladatelja Bojana Adamiča (1912–1995). Programski sklop se je dotaknil različnih obdobij in zvrsti njegovega izjemno širokega območja glasbenega delovanja in ustvarjanja. Bojan Adamič je bil vsestranski glasbenik, skladatelj, aranžer in dirigent, ki je deloval v Sloveniji, po takratni celotni Jugoslaviji in tudi izven njenih meja. Morda najbolj znan je njegov opus filmske glasbe, ki je spremljala številne jugoslovanske filme. Celovečerni koncert sta pripravila Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča, na odru pa so se jim kot gostje pridružili violinistka Anja Bukovec, pianist Hinko Haas in pevca Nuška Drašček in Oto Pestner.
Posnetek s koncerta Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. V zahtevni izvedbi Bernsteinove Serenade se je predstavil mladi kitajski violinist Dan Zhu. V petstavčni skladbi se je skladatelj oprl na eno najbolj znanih Platonovih razprav, zapisanih v knjigi Simpozij. Pestrost te filozofske razprave z različnimi govorci se odraža v glasbi, ki se nenehno spreminja, od tehnične virtuoznosti na eni strani do izjemne liričnosti na drugi.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma je bila krstno izvedena skladba Colores belgijskega skladatelja Jana Van der Roosta. Skladatelj je v skladbi poudaril glasbene barve, odtenke in slikovitost zvena. Kot pravi, gre za nadvse abstraktno skladbo, onkraj zgodbe, scenarija ali kakršnega koli programskega navdiha. Izjemna izkušnja je videti in slišati redka glasbila, kot so kontrabasovska flavta, subkontrabasovski saksofon, kontrabasovska trobenta in oktobas, največje godalo, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom gostujočega katalonskega dirigenta zaigral prikupni skladbi dveh velikih skladateljev francoske impresionistične glasbe. Claude Debussy je Malo suito napisal za klavir štiriročno, za orkester pa jo je priredil skladateljev prijatelj Henri Büsser. Prav tako je orkestralno suito petih otroških skladb z naslovom Moja mati gos Maurice Ravel priredil po svojem prvotnem zapisu za klavir štiriročno. Skladbi izražata sorodno impresionistično glasbeno slikovitost in pripovednost.
Klarinetist Mate Bekavac se je flavti in flavtistki Ireni Grafenauer, ki nas, kakor je zapisal, s svojim poslanstvom, služenjem z ljubeznijo ter s povezanostjo med višjim in zemeljskim svetom bogati že več kot pol stoletja, poklonil s koncertom, na katerem sta zaigrala s prijatelji. Med drugim so krstno izvedli delo za indijanske piščali, godalni kvintet in klavir violinista in skladatelja Matije Krečiča z naslovom Zgodba o rojstvu flavte hokagapi. Urednica Danica Dolinar, režiser Jan Zakonjšek.
Moški komorni zbor iz Bolgarije sestavlja 11 moških glasov, ki pod vodstvom dirigenta, akademika Valentina Bobevskega svetu predstavljajo širok izbor pravoslavnih, klasičnih in ljudskih pesmi. Videli bomo posnetek njihovega koncerta iz mogočne gotske cerkve sv. Ruperta v Šentrupertu, kjer so poslušalcem predstavili repertoar bolgarskih folklornih pesmi.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma ni še nikoli hkrati zazvenelo toliko edinstvenih in posebnih instrumentov, kot jih je bilo mogoče slišati ob krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Petinsedemdeset glasbenikov iz petih ljubljanskih poklicnih orkestrov ter izjemni gostujoči glasbeniki iz Belgije, Škotske, Nemčije in Japonske so igrali na več kot šestdeset različnih glasbil, najmanj dve pa sta bili na koncertnem odru predstavljeni prvič.
V ospredju oddaje bosta nenavadno velika instrumenta, ki sta bila uporabljena v krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Spoznali boste največji saksofon na svetu, subkontrabasovski saksofon, o katerem bosta govorila saksofonist Primož Fleischman in predstavnik butičnega izdelovalca tovrstnih saksofonov Gilberto Lopes. O historičnem oktobasu, največjemu godalu, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti, pa bo spregovoril belgijski kontrabasist Ben Faes, čigar oče in ded sta izdelala omenjeni inštrument.
Neveljaven email naslov