Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Slovenska zdravnica, ki se je pred 11 leti odločila za povečanje dojk z vstavitvijo silikonskih vsadkov, svojo bolečo izkušnjo pa opisala na blogu, je pravico poiskala na sodišču. Kaj vse bi morala vedeti vsaka ženska, preden se odloči za tak poseg. Je zdravnik izpolnil pojasnilno dolžnost v celoti in pacientko obvestil o vseh možnih posledicah?
Govorili bomo o ovirah, s katerimi se vsakodnevno soočajo slovenski invalidi, ki jih je v naši državi okoli 170 tisoč. Mineva 10 let, odkar je Slovenija ratificirala Konvencijo o pravicah invalidov, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela decembra 2006. Eden ključnih poudarkov v konvenciji je enaka dostopnost do storitev, dobrin in grajenega okolja. Katere ovire morajo premagovati invalidi v vsakodnevnem življenju: ko se odpravijo na vlak, na avtobus. Ko morajo v zdravstveni dom, ko se odločijo za študij.
Govorili bomo o ovirah, s katerimi se vsakodnevno soočajo slovenski invalidi, ki jih je v naši državi okoli 170 tisoč. Mineva 10 let, odkar je Slovenija ratificirala Konvencijo o pravicah invalidov, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela decembra 2006. Eden ključnih poudarkov v konvenciji je enaka dostopnost do storitev, dobrin in grajenega okolja. Katere ovire morajo premagovati invalidi v vsakodnevnem življenju: ko se odpravijo na vlak, na avtobus. Ko morajo v zdravstveni dom, ko se odločijo za študij.
Koda bo pod drobnogled vzela novosti, ki jih Evropska komisija napoveduje na področju varstva potrošnikov. Bruselj med drugim namerava z novo direktivo poenotiti pravila za nakupe prek spleta ali neposredno v trgovini v primeru nakupa okvarjenega oziroma neustreznega blaga. Vendar nova pravila za nekatere države, med njimi je tudi Slovenija, pomenijo nižanje sedanjih standardov. Bo torej nova evropska direktiva skrčila pravice slovenskih potrošnikov?
Banke so lani znova dražile svoje storitve, nekatere pa so uvedle celo nova nadomestila za menjavo valute oziroma za obdelavo plačilnih transakcij v neevrskih valutah. Še posebej dragi so dvigi gotovine v neevrskih državah na bankomatih drugih bank, saj morate nadomestilu običajno prišteti še provizijo. Po novem vas lahko tam, kjer nimajo evra, drago stanejo tudi kartična plačila v trgovinah ali gostinskih lokalih. Poleg tega zveza potrošnikov ugotavlja velike razlike med stroški, ki vam jih banka zaračuna za vsakodnevno poslovanje doma: razlika med najdražjo in najcenejšo banko je za komitenta, ki večino poslovanja opravi pri okencu, kar 180 evrov letno. Je torej čas za zamenjavo banke? In kako izbrati pravo?
Banke so lani znova dražile svoje storitve, nekatere pa so uvedle celo nova nadomestila za menjavo valute oziroma za obdelavo plačilnih transakcij v neevrskih valutah. Še posebej dragi so dvigi gotovine v neevrskih državah na bankomatih drugih bank, saj morate nadomestilu običajno prišteti še provizijo. Po novem vas lahko tam, kjer nimajo evra, drago stanejo tudi kartična plačila v trgovinah ali gostinskih lokalih. Poleg tega zveza potrošnikov ugotavlja velike razlike med stroški, ki vam jih banka zaračuna za vsakodnevno poslovanje doma: razlika med najdražjo in najcenejšo banko je za komitenta, ki večino poslovanja opravi pri okencu, kar 180 evrov letno. Je torej čas za zamenjavo banke? In kako izbrati pravo?
Januarja sta bila v parlamentarni postopek vložena dva predloga zakona, eden bi olajšal dostop do konoplje v medicinske namene, drugi pa tudi v osebne. Mladinsko združenje Brez izgovora, ki legalizaciji konoplje v osebne namene nasprotuje, opozarja predvsem na škodljive posledice predlagane ureditve za mlade. Predlagani legalizaciji konoplje nasprotuje tudi Koordinacija zdravniških organizacij, ki med drugim vključuje Zdravniško zbornico in Slovensko zdravniško društvo. Menijo namreč, da je medicinska konoplja bolnikom v Sloveniji že na voljo. Na drugi strani pa predstavniki Mednarodnega inštituta za kanabinoide in Zdravnikov za regulacijo konoplje parlamentu z deklaracijo sporočajo, da je prepoved konoplje škodljiva, neučinkovita in nepotrebna.
Januarja sta bila v parlamentarni postopek vložena dva predloga zakona, eden bi olajšal dostop do konoplje v medicinske namene, drugi pa tudi v osebne. Mladinsko združenje Brez izgovora, ki legalizaciji konoplje v osebne namene nasprotuje, opozarja predvsem na škodljive posledice predlagane ureditve za mlade. Predlagani legalizaciji konoplje nasprotuje tudi Koordinacija zdravniških organizacij, ki med drugim vključuje Zdravniško zbornico in Slovensko zdravniško društvo. Menijo namreč, da je medicinska konoplja bolnikom v Sloveniji že na voljo. Na drugi strani pa predstavniki Mednarodnega inštituta za kanabinoide in Zdravnikov za regulacijo konoplje parlamentu z deklaracijo sporočajo, da je prepoved konoplje škodljiva, neučinkovita in nepotrebna.
Tokrat bomo govorili o dostopnosti osebnih podatkov v informacijskem sistemu e-Zdravje. V zadnjem času se v tisku kar vrstijo opozorila, da so pacientovi osebni podatki dostopni preširokemu krogu ljudi, torej ne le zdravnikom. Proti kršitvi varovanja osebnih podatkov so najbolj odločno nastopili psihiatri. V zaščito pacientov e-napotnic in e-receptov zato ne uporabljajo, inšpekcija pa jim grozi z globami. Gre res za preširoko dostopnost do občutljivih informacij? In kdo poleg zdravnikov, ki so sicer zavezani k poklicni molčečnosti, še lahko vidi vse vaše diagnoze - pa naj gre za diagnozo rak, okužbo s HIVom, ki človeka še posebej stigmatizira, duševno motnjo, alkoholno odvisnost ali prekinitev nosečnosti.
Tokrat bomo govorili o dostopnosti osebnih podatkov v informacijskem sistemu e-Zdravje. V zadnjem času se v tisku kar vrstijo opozorila, da so pacientovi osebni podatki dostopni preširokemu krogu ljudi, torej ne le zdravnikom. Proti kršitvi varovanja osebnih podatkov so najbolj odločno nastopili psihiatri. V zaščito pacientov e-napotnic in e-receptov zato ne uporabljajo, inšpekcija pa jim grozi z globami. Gre res za preširoko dostopnost do občutljivih informacij? In kdo poleg zdravnikov, ki so sicer zavezani k poklicni molčečnosti, še lahko vidi vse vaše diagnoze - pa naj gre za diagnozo rak, okužbo s HIVom, ki človeka še posebej stigmatizira, duševno motnjo, alkoholno odvisnost ali prekinitev nosečnosti.
Govorili bomo o transmaščobah, ki so precej škodljive za zdaravje, največkrat pa so prisotne v piškotih, tortah, rogljičkih, kruhu, krekerjih, ocvrtih jedeh, margarini. Prva država, ki je z zakonom že leta 2003 omejila vsebnost trans maščob v živilih, je bila Danska. Zdaj bo končno to storila tudi Slovenija, ki bo vsebnost transmaščob v živilih omejila na največ dva grama na sto gramov skupnih maščob. Predpis bo zavezujoč tako za izdelke slovenskih proizvajalcev kot za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane.
Neveljaven email naslov
