Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.
Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.
Padec je pogosto uporabljan komični element v situacijski komiki, ki navadno povzroči salve smeha. A padci so lahko tudi zelo boleči in celo usodni. Po navadi jih povezujemo z nerodnostjo, neprevidnostjo, morda s smolo, kar pa nikakor ne velja za prvega gosta v oddaji, ki pada povsem namerno. Rok Cvetkov je namreč kaskader. Sodeloval je pri vsaj 250 filmih, začel je s pretepanjem, nadaljeval s skoki z višine, nato z vožnjo z avtomobili. Nepričakovani in nenadni padci pa imajo lahko resne posledice in ob staranju prebivalstva postajajo vse večji javnozdravstveni problem, pravi dr. Boštjan Salobir s Centra za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Izvedeli bomo, kaj poveča tveganje za padce, kateri so razlogi zanje, katere poškodbe so pri padcih najpogostejše in kako hude so lahko njihove posledice. Rehabilitacija je predvsem v starosti dolga in včasih nas posledice padcev potisnejo celo v odvisnost od drugih ljudi. Naučili se bomo tudi nekaj veščin, s katerimi si lahko zmanjšamo verjetnost padcev, saj ta nevarnost na starejše preži predvsem doma, pozanimali pa se bomo še, kako ocenimo tveganje za padec.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Optimizem je duševna drža, ki se odlikuje po pozitivnem pogledu na življenje in po pričakovanju dobrih rezultatov. Vendar je treba vedeti, da optimizem ne lebdi samostojno nekje v zraku. Se ljudje v resnici ločujemo na optimiste in pesimiste? Kaj je bistveno, kar nas ločuje? Se optimizma lahko naučimo? Koliko nanj vplivajo zunanje okoliščine? O iskanju, predvsem pa o pomenu optimizma se bomo v studiu pogovarjali s psihiatrom dr. Borutom Škodlarjem. S svojo optimistično držo in življenjsko energijo pa nas bosta navdihnila Vesna Škreblin, ki pri svojih 72 letih skorajda nima urice prostega časa. A kot sama pravi, so ji največ optimizma vlile prav težje življenjske preizkušnje. Z optimističnim pogledom na svet in s samosvojim gibanjem na rolerjih nas je navdušil Rajko Dolinšek, ki je v mladosti veliko deskal na vodi, danes pa išče in najde ravnovesje na koleščkih.
Optimizem je duševna drža, ki se odlikuje po pozitivnem pogledu na življenje in po pričakovanju dobrih rezultatov. Vendar je treba vedeti, da optimizem ne lebdi samostojno nekje v zraku. Se ljudje v resnici ločujemo na optimiste in pesimiste? Kaj je bistveno, kar nas ločuje? Se optimizma lahko naučimo? Koliko nanj vplivajo zunanje okoliščine? O iskanju, predvsem pa o pomenu optimizma se bomo v studiu pogovarjali s psihiatrom dr. Borutom Škodlarjem. S svojo optimistično držo in življenjsko energijo pa nas bosta navdihnila Vesna Škreblin, ki pri svojih 72 letih skorajda nima urice prostega časa. A kot sama pravi, so ji največ optimizma vlile prav težje življenjske preizkušnje. Z optimističnim pogledom na svet in s samosvojim gibanjem na rolerjih nas je navdušil Rajko Dolinšek, ki je v mladosti veliko deskal na vodi, danes pa išče in najde ravnovesje na koleščkih.
Optimizem je duševna drža, ki se odlikuje po pozitivnem pogledu na življenje in po pričakovanju dobrih rezultatov. Vendar je treba vedeti, da optimizem ne lebdi samostojno nekje v zraku. Se ljudje v resnici ločujemo na optimiste in pesimiste? Kaj je bistveno, kar nas ločuje? Se optimizma lahko naučimo? Koliko nanj vplivajo zunanje okoliščine? O iskanju, predvsem pa o pomenu optimizma se bomo v studiu pogovarjali s psihiatrom dr. Borutom Škodlarjem. S svojo optimistično držo in življenjsko energijo pa nas bosta navdihnila Vesna Škreblin, ki pri svojih 72 letih skorajda nima urice prostega časa. A kot sama pravi, so ji največ optimizma vlile prav težje življenjske preizkušnje. Z optimističnim pogledom na svet in s samosvojim gibanjem na rolerjih nas je navdušil Rajko Dolinšek, ki je v mladosti veliko deskal na vodi, danes pa išče in najde ravnovesje na koleščkih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Neveljaven email naslov
