Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na zadnjem popisu prebivalstva na Hrvaškem se je za Slovence izreklo 7729 ljudi. Gre za najmlajšo zamejsko skupnost Slovencev, ki je bila med letoma 1997 in 2010 celo izbrisana iz hrvaške ustave, v saboru pa svojega predstavnika sploh še ni imela. Zakaj Slovenci na Hrvaškem čutijo, da so v slabšem položaju kot slovenske manjšine v drugih sosednjih državah? Kaj pričakujejo od Slovenije? Kako negujejo svoj jezik in identiteto?
Gosta oddaje sta sodelavec Zveze Slovencev po svetu - Unione Emigrati Sloveni Fabia Ferrolija in tajnik Zveze, zgodovinar, Alekseja Kalca. Tema pogovora je projekt oz. Dokumentarni film z naslovom OSTANEN - RIMANGO, v katerem so zbrana pričevanja beneških izseljencev. Z gostoma se pogovarja Mairim Cheber, ki je z Natašo Ferletič, Luano Grilanc in Janom Leopolijem tudi sourednica oddaje. Režijo podpisuje Jan Leopoli.
Avstrija še vedno v celoti ne zagotavlja pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, določenih v 7. členu Avstrijske državne pogodbe, podpisane pred 69 leti. Predstavniki manjšinskih organizacij opozarjajo na upadanje števila govorcev slovenskega jezika, prav tako še vedno niso postavljeni vsi obljubljeni dvojezični krajevni napisi. Kako na svojo prihodnost in obstoj gleda slovenska manjšina v Avstriji in kaj pričakuje od jesenskih parlamentarnih volitev v naši severni sosedi?
V zadnjem popisu prebivalstva na Madžarskem se je za Slovence opredelilo skoraj 4000 ljudi, kar je kar 1200 več kot desetletje prej. A asimilacija tudi tu, kot pri vseh drugih manjšinskih narodnih skupnostih, zahteva svoj davek. V sedmih porabskih vaseh tik ob tromeji med Slovenijo Madžarsko in Avstrijo je namreč vse manj ljudi. Mladi gredo za boljšim kosom kruha v prestolnico Budimpešto ali druga večja madžarska mesta, zato slovenstvo umira na obroke. Toda med mladimi je v zadnjem obdobju vse več takih, ki menijo, da je ta hip »kul« biti Slovenec na Madžarskem.
Slovence v Italiji so lani obiskali tako rekoč vsi najvišji politični predstavniki matične domovine. Odnosi med državama so odlični, pravijo politiki, a predstavniki narodne skupnosti si morajo v vsakodnevnem življenju še vedno vztrajno prizadevati za spoštovanje svojih pravic. Manjšina je dragocen most v čezmejnem gospodarstvu, žal pa na to njeno vlogo pozabljajo snovalci programa Evropske prestolnice kulture. Tako kot doma so tudi Slovenci v Italiji politično razdeljeni, a združeni v predanosti slovenski kulturi, ohranjanju običajev in športu. Njihova vztrajna pripadnost bo z mlado tržaško jadralko zastopana celo na olimpijskih igrah.
Obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Matej Arčon se je v Porabju seznanil z gospodarskimi naložbami. Dan državnosti Republike Slovenije. V Monoštru so ga tradicionalno obeležili na slovenskem Generalnem konzulatu. Ekosocialna kmetija v Prosenjakovcih. Kraj, kjer sta okolje in družba v harmoniji. Srečanje slovenskih kulturnih skupin. Na števanovski šoli je bilo glasno od petja in plesa.
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2016 v Avstraliji živi 17.863, po neuradnih ocenah pa 25.000 oseb slovenskega porekla. O tem z Luko Kropivnikom, avtorjem magistrske naloge o Slovencih v Avstraliji. Pričakujemo vas v Sprehodih.
Gost je novinar Nejc Krevs, avtor dokumentarnega filma Izrael – Med, mleko in nemir v produkciji RTV SLO. Z vklopovci se v oddaji poglablja v zgodovino Izraela ter izraelsko-palestinskega konflikta. Dijakinja Ksenija Štekar v posebni izjavi poda svojo izkušnjo počitnic v Izraelu leta 2018. Oddajo vodi Barbara Ferluga, ob njej so tokrat v studiu še dijaki Ivan, Veronika in Dejan. Režijo podpisuje Jan Leopoli, uredništvo pa še Poljanka Doljak in Nataša Ferletič.
Največja pevska prireditev Slovencev na Koroškem z naslovom Koroška poje je tudi letos potekala v Domu glasbe Celovec. Koncert so tokrat pripravili le mladinski zbori, prav za to priložnost pa je nastal tudi projektni mladinski zbor Mladina poje, pri katerem je sodelovalo okoli 90 mladih iz vse južne Koroške. V ospredju pestrega programa je bila bogata zakladnica slovenske pesmi, ki je izjemno pomembna za ohranjanje identitete v zamejstvu. Režiser Božo Grlj.
Dokumentarni portret Franka Vecchieta, tržaškega slikarja, grafika, vsestranskega umetnika. Grafike najrazličnejših tehnik, risbe, kolaži, umetnikove knjige, mozaiki, instalacije v zaprtih prostorih in na prostem, poigravanja z najrazličnejšimi predmeti — baloni, papirnatimi rožami, razbitimi steklenicami, vrečami, polnimi smeti, soljo in morskimi naplavinami: vse to in še mnogo več je vpeto v igrivi ustvarjalni opus Franka Vecchieta, ki po umetnosti, stičišču raznih kultur, posega zato, da lahko z njo poseže v realno življenje. Dokumentarni portret nas pospremi skozi življenje umetnika, njegove karierne postojanke in ustvarjalne principe, ter predstavi zgodbo grafike, likovne umetnosti, ki je ravno v času Vecchietovega delovanja doživela svoj vrhunec. Realizacija Video-Pro, 2023.
V tokratnem Mikserju bo govor o pomanjkanju slovenskih občinskih jasli v tržaški občini. Gosta voditeljice Mairim Cheber bosta Nives Košuta in Matia Premolin, ki pereče vprašanje zelo dobro poznata in si skupaj s slovenskimi občinskimi svetniki in drugimi akterji prizadevata za dokončno rešitev. V prispevkih bosta spregovorila tudi ravnatelj Dijaškega doma Srečka Kosovela Gorazd Pučnik in nekdanji svetnik Občine Trst, odvetnik Peter Močnik. Režijo podpisuje Luana Grilanc, ekipo dopolnjujeta še urednika Jan Leopoli in Nataša Ferletič.
Gostja v studiu je mednarodna predavateljica in poslovni coach mag. Ireno Deželak. V oddaji, ki jo vodi Barbara Ferluga, je govor o uspešnem komuniciranju, čustveni intelligenci in PCM metodi.
Neveljaven email naslov
