Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvič v zgodovini podeljevanja Borštnikovega prstana se je zgodilo, da je to prestižno nagrado za življenjsko delo prejela dramska igralka, ki izvorno prihaja iz tujega kulturnega okolja. Danka, Jette Vejrup Ostana je glavnino svojih vlog odigrala na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, na njen igralski razvoj pa so odločilno vplivali trije režiserji: Barbara Hieng Samobor, Janez Pipan in Jernej Lorenci. Med drugim se izpopolnjevala na Mednarodni igralski šoli mima Jacuesa Lecoqa, kar je še razširilo njen igralski razpon. Igralka s stališčem tako na odru kot izven njega. Avtorica: Marjana Ravnjak
Zmagoslavno ponovno odprtje gledališč, živa hrana za dušo, ki smo jo tako težko pričakovali! Virtuozen solo nastop Marka Mandiča v Nočnem piscu, ki je nastal na osnovi Fabrovih dnevniških zapisov in nekaterih odlomkov iz njegovih dramskih del. V ekskluzivnem intervjuju s slovitim belgijskim vizualnim umetnikom, performerjem in režiserjem Janom Fabrom o premikanju mej sodobnega gledališča, rušenju tabujev in lepoti. Modna ikona Coco Chanel kot dramska junakinja, izpod peresa Maje Gal Štromar nagovarja ženske k osvoboditvi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Ena najbolj nenavadnih gledaliških sezon se počasi zaključuje, gledališča pa so vse od oktobra lani še vedno zaprta. Gledališka dejavnost je v času epidemije ena najbolj prizadetih in spregledanih. Edina preživetvena strategija je še vedno spletno predvajanje gledaliških uprizoritev, kar velja tudi za Monologe s kavca Luke Marcena in Preblizu Jaše Kocelija. Pogovarjali smo se tudi z letošnjo Grumovo nagrajenko za najbojlšo izvirno dramo, dramaturginjo in raziskovalko Majo Šorli. In še 100 pisem mojemu igralcu. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Tokratna oddaja bo po posvečena igralki, Ljerki Belak. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Gledališča se vsebinsko in izvedbeno odzivajo na koronakrizo. Depresija, odtujenost, nezmožnost občutenja bližine, praznina in izjemna utrujenost ter izpraznjenost je le nekaj vsebinskih poudarkov, ki jih izpostavljajo tri uprizoritve: L. Prebble: Učinek v SNG Drama Lj, Tišina med nami v MGL, dramski omnibus, ki so ga napisale tri dramatičarke: Barbara Zemljič, Tjaša Miselj in Iza Strehar. Slaba družba je avtorski solo, ki obravnava umetniško ustvarjanje v času karantene, izvedel pa ga je igralec Vito Weis v prostorih Nove pošte Slovenskega mladinskega gledališča. Vse tri uprizoritve so bile izvedene preko spleta, ki je še vedno edina možnost ogleda gledaliških predstav, hkrati pa strategija preživetja gledališč. Pred kamerami so spregovorili: Polona Juh, Rok Vihar, Klemen Janežič, Eva Jesenovac, Nina Eva Lampič, Vito Weis, Barbara Zemljič, Tjaša Miselj, Izza Strehar, Primož Pirnat, Judita Zidar, Mojca Funkl, Nina Šorok in nemški psiholog iz Berlina Fabian Loewenbrueck. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Nanine pesmi, ki so sodijo med manj znano Ježkovo zapušičino, so doživele gledališko upodobitev na odru SNG Maribor. Projekt, ki je združil vse tri umetniške korpuse, Dramo, Opero in Balet, je režirala in koreografirala Valentina Turcu. Kot pripovedovalka in pevka pa je nastopila Nana Milčinski, za katero so bile pesmi tudi napisane. Pogovarjali smo se z ustvarjalci uprizoritve. Drugi del oddaje pa je poklon dramatiku, režiserju in esejistu Dušanu Jovanoviću. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
»Kuga pomaga gledališču, da ga razgali in, da se človek ugleda v novi luči.«/ A. Artaud/ Korona leto 2020 je bilo leto boja za preživetje. Usodno je zarezalo v delovanje gledališč, ki so bila prisiljena kar dvakrat zapreti svoja vrata. Gledališki ustvarjalci: Igor Samobor, Danilo Rošker, Barbara Hieng Samobor, Janusz Kica, Diego de Brea, Sebastijan Horvat, Ivica Buljan, Aleksandar Popovski, Aleš Novak, Lea Jurišič in Inge Remeta so razmišljali o posledicah korona krize na področju uprizoritvenih umetnosti. Gromozanska finančna kriza in izjemen padec občinstva vodita v radikalne organizacijske in vsebinske prilagoditve. Gledališki teoretik in praktik Blaž Lukan je kritično spregovoril o selitvi gledališke ponudbe na splet, in o tem, da bodo gledališča v prihodnosti prisiljena postati še bolj inventivna v izvedbah in odkrivanju novih, hibridnih žanrov. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Žiga Divjak in Jan Krmelj sta gledališka režiserja najmljaše generacije, ki z izjemno zrelostjo in občutljivostjo reflektirata kruto realnostjo, ki jo živimo. Njune najnovejše odrske kreacije / Gejm in Proslava/ s sočutjem odpirajo dileme šibkejših, še posebej, ko gre za migrante. Divjakova predstava Gejm razkriva nasilno ravnanje policije do migrantov, Krmeljava Proslava pa vključuje resnično zgodbo političnega migranta Navida iz Irana. V oddaji bodo spregovorili tudi trije migranti, ki so gledališču posodili svoje zgodbe in glasove. Umetnost igre. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
Klasičen dramski igralec s psihološko-realističnim pristopom v duhu Stanislavskega. Na izjemno bogati igralski poti, širokega razpona od klasičnega do sodobnega repertoarja, je odigral preko 100 raznovrstnih vlog. Najprej na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju in nato v mariborski Drami. Izjemno študiozen, poglobljen, skromen in požrtvovalen igralski iskalec, ki se je vedno boril za Resnico. Velja za brezkompromisnega in angažiranega umetnika- upornika, ki mu je bil vedno proti populizmu. Vzporedno z igranjem je razvijal tudi pedagoški čut in v svojem Studiu Gledališče, režiral in dramatiziral dela, ki so mu bila posebej blizu. Shakespeare in Cankar imata v njegovem igralskem opusu posebno mesto. Hamlet, Rihard III. In Shylock v Beneškem trgovcu so morda tri vloge, ki so ga najbolj zaznamovale. Peter Boštjančič ima bogate izkušnje tudi s koreodramskim gledališčem in filmom.
»Gledališča, ki so največja žrtev korona krize, začenjajo novo sezono s pokarantenskim optimizmom na eni in strahom pred ponovnim zaprtjem na drugi strani. Omejitve z varnostnimi ukrepi vodijo v vse manjšo dostopnost gledaliških stvaritev. Živimo v času, ko so maske, ki so sicer simbol gledališča, postale del resničnega življenja. O razmerah v teatru in novih treh uprizoritvah / Požigi, Alkestida, Škofjeloški pasjon/ z gledališkimi ustvarjalci: Jernejem Lorencijem, Nino Rajić Kranjac, Livijo Pandur, Markom Mandičem, Katarino Stegnar, Tiborjem Hrsom Pandurjem, Marinko Poštrak in drugimi.
Gledališča ponovno odpirajo vrata. Ob upoštevanju posebnih pogojev, predvsem zahtevane varne razdalje med nastopajočimi, nastaja t. i. koronagledališče: brez dotikov, objemov, poljubov, predvidljivo in brez tveganj, in kot takšno izgublja bližino, živost in smisel. V izrednih, umetnosti nenaklonjenih okoliščinah, se gledališki umetniki vse pogosteje sprašujejo o svobodi umetniškega ustvarjanja. Direktorji gledališč Barbara Hieng Samobor, Goran Injac in Uroš Korenčan razmišljajo o finančni krizi in manjšem občinstvu, kar oboje grozi gledališčem, režiserji in igralci pa polni entuziazma spet vstopajo v ustvarjalne procese: Nina Rajić Kranjac, Jan Krmelj, Ivana Djilas, Nataša Barbara Gračner, Bojan Emeršič, Žiga Divjak in drugi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Špela Kuclar
Epidemija koronavirusa je zaprla vrata gledališč po vsem svetu. Odpovedane so bile vse premiere in ustavljene vaje. Gledališka sezona je predhodno zaključena. Vsi se sprašujemo, kdaj se bo v gledališča spet lahko vrnilo življenje in kako pridobiti nazaj publliko in ji pomagati, da se osvobodi strahu, ki se je zažrl v vse pore našega življenja. O tem, v kakšno novo realnost se bomo prebudili, so razmišljali: Igor Samobor, Danilo Rošker, Marinka Poštrak, Edward Clug, Marko Mandič, Nataša Keser, Nejc Cijan Garlatti, Pia Zemljič, Liza Marijina, Saša Tabaković, Matjaž Zupančič in Tomi Janežič. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak Režiserka: Jasna Hribernik
Neveljaven email naslov
