Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji predstavljamo 63-letno britansko pisateljico Bernardine Evaristo, ki jo je med zvezde izstrelila Bookerjeva nagrada, saj je leta 2019 postala prva temnopolta ženska, ki je prejela to nagrado. Ob gostovanju na festivalu Fabula je za nas spregovorila o rasizmu v literaturi, težavah temnopoltih in azijskih ustvarjalcev pri iskanju založnikov ter o tem, da človek ne sme nikoli obupati. Zapiranje Slovencev v italijanska fašistična taborišča je eno bolj travmatičnih poglavij naše zgodovine 20. stoletja, a do nedavnega pomanjkljivo raziskano. Oto Luthar, Marta Verginella in Urška Strle so poiskali še zadnje preživele, ki so se med 2. svetovno vojno iz različnih vzrokov znašli v taboriščih po vsej Mussolinijevi Italiji, in iz njihovih pripovedi zgradili študijo Užaljeno maščevanje. Ustvarjanje Jasne Hribernik sega od dokumentarnih filmov do videoumetnosti, pogosto v umetniška dela vpleta znanost in tehnologijo. Ogledali smo si njeno novo postavitev v Mestni galeriji Ljubljana z naslovom L'avenir. Na festivalu Ment smo se pogovarjali s Christofom Ellinghausom. Začel je kot novinar, se izpopolnjeval kot vodja turnej skupin Nirvana, Soundgarden in Mudhoney, na koncu pa ustanovil založbo City Slang. Hrvaški grafitar in multidisciplinarni umetnik Slaven Lunar Kosanović velja za enega najbolj prepoznavnih grafitarjev na Hrvaškem, njegova dela pa so na zidovih po vsem svetu. V UGM Studiu v Mariboru je na ogled razstava njegovih del z naslovom Recikliraj ali poskusi, Lunar je namreč predan okoljevarstvenik, na varovanje planeta pa opozarja tudi s svojimi deli, ki jih ustvarja na rabljenih, zavrženih predmetih.
V Doževi palači v Benetkah smo si ogledali retrospektivno razstavo Vittoreja Carpaccia, ki prinaša posodobljeno zgodovinsko-kritično branje njegovega slikarstva. Iz koprske stolne cerkve sta v Benetke prišli sliki, ki sta nekdaj krasili vrata orgel, z naslovom Pokol nedolžnih otrok in Predstavitev v templju. Konservirani in restavrirani sta bili v Restavratorskem centru ZVKDS, zato moramo govoriti tudi o konservatorsko-restavratorskem dosežku slovenske stroke v svetovnem merilu. V Berlinu pa smo obiskali Muzej uporabnih umetnosti, kjer si je na razstavi Retrotopia mogoče ogledati primere dobrega oblikovanja v nekdanjih socialističnih državah vzhodnega bloka in Jugoslavije. Slovenski Muzej za arhitekturo in oblikovanje na njej med drugim predstavlja neuresničen projekt vrstne hiše Trata in delavski dom Trbovlje. Predstavljamo do sedaj spregledano, a navdihujočo zgodbo pevskega zbora Trboveljski slavček, ki je deloval med vojnama. Sestavljalo ga je okoli sto otrok rudarjev, ki pa so pod vodstvom zborovodje Avgusta Šuligoja postali ambasadorji kulture. Najbolj zanimiv je podatek, da so nastopili v prvem radijskem prenosu iz Evrope, ki so ga spremljali v Ameriki. Slikar Dominik Mahnič nam bo predstavil čopičograf. To je nekakšen slikarski robot, zapletena naprava, sestavljena iz številnih modulov, ki proizvaja slikarske podobe. Spremljali smo nastanek tovrstnih umetnin. Prisluhnili pa smo še koncertu izraelskega tandema Lola Marsh, ki je že četrtič razprodal slovenske dvorane. Tokrat je v Kinu Šiška predstavil najnovejši album z naslovom Shot Shot Cherry.
Ob koncu razstave Marcela Valentinija so v Galeriji Vžigalica pripravili posvet, ki obravnava problematiko goljufij s ponaredki umetnin v Sloveniji. Po podatkih Interpola je namreč med organiziranimi oblikami kriminala takoj za trgovino z orožjem in mamili črni trg z umetninami, ponaredki pa v tujini dosegajo izjemno visoke, lahko tudi milijonske vrednosti. V oddaji bomo med drugim raziskali, zakaj je ponarejanje pri nas redko kaznovano, kako ga odkrivajo in kdo so slavni ponarejevalci. Pogovarjali smo se tudi s predstavniki muzejske stroke, ki še vedno opozarjajo, da potrebujemo samostojen zakon o muzejih. Možnost izobraževanja muzejskih delavcev, prevetritev kadrovske strukture, prostorske izboljšave - to je le nekaj izmed mnogih težav, ki se že desetletja kopičijo. Ogledali si bomo še, s kakšnimi avtobusi so se Ljubljančanke in Ljubljančani vozili v minulih stotih letih. Jožef Trpin je namreč v knjigi z naslovom Avtobusi in trolejbusi Ljubljane prikazal razvoj javnega mestnega prometa v naši prestolnici od leta 1927, ko se je tam zapeljal prvi avtobus, pa vse do devetdesetih let, ko so mesto preplavili novi nizkopodni avtobusi. V Cankarjevem domu smo prisluhnili koncertu orkestra Slovenske filharmonije, ki je med drugim izvedel dela avstrijskega skladatelja Georga Friedricha Haasa. Haas nam je pojasnil, kako nastaja njegova spektralna glasba. Pogovarjali pa smo se tudi s Tomom Brejcem, enim mednarodno najuspešnejših slovenskih fotografov. Prepoznan je kot odličen portretni fotograf, ki ga najemajo ugledne revije, ali pa kot režiser ustvarja oglase za priznane blagovne znamke.
Natančno smo si ogledali podelitev oskarjev, ki je po lanski klofuti in 10-letni prepovedi udeležbe Willu Smithu minila brez pretresov. Slava je tokrat pripadla filmu Vse povsod naenkrat, ki je domov odnesel sedem zlatih kipcev. S filmsko kritičarko Ano Jurc smo se med drugim pogovarjali, zakaj je prav ta film postal nesporni zmagovalec in zakaj so nekateri favoriti ostali brez nagrad. Obiskali smo tudi Festival dokumentarnega filma, ki te dni poteka v Ljubljani. Letos sta v ospredju predvsem okoljska problematika in tematika v povezavi s človekovimi pravicami. Predstavljamo prvo monografijo o ladji Rex, v kateri je med drugim pojasnjeno tudi, zakaj je bila čezoceanka najžlahtnejša uresničitev Mussolinijevih režimskih sanj. Kako se pričevalci in strokovnjaki spominjajo Rexa, najhitrejše čezoceanke na svetu, ki so jo leto dni po kapitulaciji Italije med Koprom in Izolo raketirali zavezniki? Predstavljamo še zanimivo zgodbo intermedijske umetnice Aphre Tesla. Predlanskim je sprejela vabilo na rezidenco v Narvi v Estoniji, da bi ustvarjala z estonskim umetnikom Jevgenijem Zolotkom, ki pa je kasneje zanikal njeno soavtorstvo in onemogočil odkup njenega dela v stalno zbirko estonskega narodnega muzeja umetnosti. A Aphra Tesla: Operacijski Sistem je premlel podatke in se kreativno zoperstavil krivici z deli, ki so zdaj na ogled v Galeriji Ravne na razstavi Transverzala si.zif in v galeriji Velenje v okviru razstave KonSekvence - Fragmenti možnega ekosistema.
Kdo so milenijci in kdo generacija Z? Kako je Hollywood ustvaril kult najstništva in kakšno zapuščino nam pušča generacija '68? Ob izidu nove številke revije Cukr smo se o pojmu generacija pogovarjali s priznanimi filozofi in zgodovinarji. Razmišljamo tudi, kako skozi različne politike obravnavati vprašanje seksizma in kje je največ izzivov pri doseganju enakosti spolov. Kako preseči spolne stereotipe in zakoreninjen seksistični diskurz, ki je v družbi močno prisoten, a pogosto tudi neviden? S tem se ukvarja razstava Ne tič ne ptička v Galeriji Kresija, ki je del konference platforme Femcities. V okviru festivala Fabula je Ljubljano obiskala ukrajinska pisateljica Oksana Zabužko. Z njo smo se pogovarjali o knjigi Terenske raziskave ukrajinskega seksa, ki je ob izidu leta 1996 v Ukrajini sprožila burne odzive, in njeni najnovejši knjigi z naslovom Najdaljše potovanje, v kateri med drugim pojasnjuje zgodovino konflikta med Ukrajino in Rusijo. Predstavljamo Neno Vrhovec, nekdanjo prvakinjo Baleta SNG Opera in balet Ljubljana in pedagoginjo, ki je prejemnica nagrade Lidije Wisiak za življenjsko delo. Obiskali smo še koncert afrosoulovske pevke Elide Almeida z Zelenortskih otokov, ki jo zaradi združevanja sodobne glasbe s tradicijo imenujejo kar vodilni glas nove generacije.
V oddaji Osmi dan smo se pogovarjali s poznavalcem moderne in sodobne umetnosti, avtorjem številnih monografij in predavateljem Tomažem Brejcem, ki v knjigi Čas prebujenja predstavlja pregled slovenske umetnosti od leta 1880 do konca prve svetovne vojne. Predstavljamo tudi bogat opus plesalca, koreografa, pedagoga in umetniškega vodje Iztoka Kovača. Ob koncu 11. bienala slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica mu bodo izročili nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo, saj je, kot so zapisali, slovenskemu sodobnemu plesu zagotovil zaščitni znak in utrdil njegovo prepoznavnost v svetovnem merilu. Ogledali smo si še največjo razstavo Johannesa Vermeerja doslej. Ta nizozemski baročni slikar je zapustil nekaj manj kot 40 del, v amsterdamskem Rijksmuseumu jih je zdaj zbranih kar 28, med drugim znamenite slike Pogled na Delft, Mlekarica in Dekle z bisernim uhanom. V studiu pa nas bo obiskala Vita Mavrič.
So politični grafiti vandalizem ali odsev družbe? V oddaji več o tem, kako grafiti vstopajo v polje angažirane umetnosti, kakšno vlogo ima anonimnost avtorjev ter kaj se trenutno dogaja na zidovih slovenskih ulic. Ob ljubljanski premieri filma M.R.I. smo se pogovarjali z romunskim režiserjem Cristianom Mungiujem, ki je bil med drugim kar trikrat nagrajen v Cannesu. Eden najpomembnejših predstavnikov novega vala romunskih režiserjev, ki so v začetku stoletja Romunijo postavili na svetovni filmski zemljevid, v zadnjem filmu raziskuje, kako se človek v kriznih časih spopada z neznanim. Spremljali smo tudi predajo zvočnega traku s skrivnimi posnetki, ki ga je Emilija Soklič podarila tretjemu programu Radia Slovenija. Ko je namreč Osvobodilna fronta leta 1941 razglasila kulturni molk, bojkot vseh kulturnih prireditev, je Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta udarno odpel še zadnji koncert. Izumitelj in tonski mojster Rudi Omota ga je skrivaj posnel, trak pa predal Emiliji Soklič. V studio prihaja Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture 2025, ki nam bo med drugim predstavil vizijo in program, s katerim si je Nova Gorica v sodelovanju z Gorico prislužila ta prestižni naziv.
Obiskali smo regionalni gledališki Festival Ruta Grupa Triglav v Mestnem gledališču ljubljanskem, ki je dober primer povezovanja in sodelovanja. Že štiri leta namreč pomeni čvrsto vez med gledališči z območja nekdanje Jugoslavije. Boj za oblast, pohlep, sebičnost in sprejemanje drugačnosti, to je le nekaj tem, s katerim so se pred slovenskim občinstvom prejšnji teden predstavili gostujoči gledališki ustvarjalci. Ogledali smo si tudi predstavo Strah in beda Tretjega rajha, ki raziskuje, kako se dogajanje v nacistični Nemčiji odslikava v sedanjosti in zakaj fašistične ideje ponovno postajajo privlačne. V predstavi, ki je nastala po predlogi Bertolta Brechta in v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Kina Šiške, se sprašujejo o različnih oblikah fašizma danes. V Opatiji smo se pogovarjali z Olegom Mandićem, zadnjim otrokom, ki je bil izpuščen iz taborišča v Auschwitzu. Danes je star 90 let in je med zadnjimi še živimi pričami tega temačnega obdobja prejšnjega stoletja. Spomine je zapisal tudi v knjigi, ki je izšla nedavno. V Slovenski kinoteki pa se odvija retrospektiva Izgubljeni horizont, posvečena avdiovizualnemu opusu kiparja Marka A. Kovačiča. Soustanovitelj Gledališča Ane Monro in raziskovalec civilizacije Plastosov je v našem prostoru pionir večmedijskeganovovalovskega performansa, prežetega s kritiko in satiro, ter eden redkih umetnikov, ki obvladajo vse korake ustvarjanja, od ideje do izvedbe.
Afera »osamosvojitveni muzej« je med muzealci odprla pandorino skrinjico. Oglasili so se predstavniki Skupnosti muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in ICOM Slovenija, ki opozarjajo na osnovni problem, ki je pripeljal do sedanjega spora, to je, da nimamo zakona o muzejih. Predstavljamo predloge strokovnjakov za izboljšanje vloge in delovanja muzejev. Leto 2023 je Picassovo leto, ko v številnih evropskih državah odpirajo razstave, posvečene temu slikarju. Mineva namreč petdeset let od njegove smrti leta 1973. Pozanimali smo se, zakaj Picasso velja za enega najvplivnejših umetnikov dvajsetega stoletja. Ogledali smo si dokumentarni film Smučarske sanje režiserke Haidy Kancler, ki spremlja tri mlade navdušene smučarke iz afganistanske vasi na poti v Evropo, kjer se izobražujejo za učiteljice smučanja. A kulturne razlike in različna pričakovanja vseh vpletenih pripeljejo do drugačnega poteka zgodbe. Obiskali smo koncert pevke Aynur, ki velja za eno najprepoznavnejših imen turške scene. Z ikono sodobnega kurdskega melosa smo se med drugim pogovarjali o tem, kako glasba premika meje med Vzhodom in Zahodom. Pogovarjali smo se tudi z ameriškim glasbenikom Sidom Griffinom, ki je bil na vrhuncu slave s skupino The Long Ryders v osemdesetih letih, marca pa bo izšel njihov najnovejši album - September November.
Obiskali smo odprtje Evropske prestolnice kulture v Veszpremu na Madžarskem, ki je potekalo pod geslom Zasij. Velik del izredno bogate in raznovrstne celoletne kulturne ponudbe bo namenjen glasbenim festivalom, mnoge razstave in druge prireditve pa smo si že lahko ogledali. Predstavljamo, kako spletni vplivneži spreminjajo naše bralne navade ter kako založniki sodelujejo z njimi pri promociji knjig. Gostili bomo Bojana Jablanovca, umetniškega vodjo Vie Negative, ki že dvajset let išče meje uprizoritvene umetnosti. Ogledali smo si prvo obsežnejšo razstavo del sodobnih hrvaških vizualnih umetnikov in umetnic, ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Bažato. 130 let pa praznuje Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, kjer smo si ogledali nekatere zbirke ter se pozanimali, kakšni so načrti za obnovo gradu in rešitve za arheološko zbirko.
Izbor Prešernovih nagrajencev tradicionalno spremljajo tudi nezadovoljstvo in kritike, a v 76-letni zgodovini podeljevanja državnih nagrad za umetnost se je ob koncu lanskega leta prvič zgodil pravi šok. Ob razkritju podrobnosti domnevnih fizičnih in psihičnih zlorab patra Marka Ivana Rupnika, Prešernovega nagrajenca leta 2000, je še enkrat vredno poudariti, da sta poštenje in strokovnost nujno vodilo odločevalcev. Naš gost bo Rok Bozovičar, selektor 53. Tedna slovenske drame, ki bo komentiral letošnji izbor predstav tako v tekmovalnem kot v spremljevalnem programu. Predstavljamo dokumentarno filmsko zgodbo o starem zapuščenem klavirju v studiu 1 Radia Slovenija, ki jo je režiser Miha Vipotnik upodobil v filmu Pošvedrani klavir. Ob izidu monografije Iztrgano podobi, ki prvič celostno popisuje in ovrednoti pomorsko in umetniško zbirko Splošne plovbe, smo si ogledali več kot sto likovnih del iz te pomembne zbirke. Predstavljamo še, kako številni dokumentarni filmi skušajo popraviti popačeno javno podobo zvezdnice Whitney Houston.
V oddaji Osmi dan smo si ogledali premiero baleta Giselle, ki je nastal v koprodukciji Cankarjevega doma in SNG Opera in balet Ljubljana. Koreografijo na glasbo francoskega avtorja Adolpha Adama je ustvaril direktor baleta Pariške opere José Carlos Martínez, ki je klasični predstavi dodal sodobno noto. Preverili smo, kako zasnovati prostor po meri bolnikov in zdravstvenih delavcev na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V urbanističnem studiu Prostorož so namreč preučili uporabniške izkušnje, prejete pobude pa strnili v predloge za bolj smiselno ureditev prostora. Naša gostja bo Ines Kežman iz Zavoda Motovila, ki skrbi za črpanje sredstev iz programa Ustvarjalna Evropa, namenjena kulturnim delavcem. V pogovoru bo predstavila nekatere uspešne projekte. Ogledali smo si še podelitev zlatih globusov ter se pogovarjali z glasbenim tandemom Swing Out Sister, ki je prepričal tako ljubitelje soul popa kot tudi jazza.
Neveljaven email naslov
