Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji predstavljamo pestro dogajanje na 77. filmskem festivalu v Cannesu, kjer se je še pred začetkom govorilo o grožnji s stavko festivalskih delavcev in razkritjem seznama spolnih nasilnežev. A največ pozornosti bo namenjene filmom. Greta Gerwig je letos predsednica devetčlanske žirije, ki je med 22 tekmovalnimi filmi izbrala dobitnika zlate palme. Kdo so zmagovalci letošnjega festivala in kdo poraženci, kako sta bila sprejeta ambiciozna projekta filmskih ustvarjalcev Francisa Forda Coppole ali Kevina Costnerja ter kakšni so težko pričakovani novi filmi Cronenberga, Lanthimosa in Sorrentina. Ob obletnici smrti Srečka Kosovela se bomo spomnili njegovega dela, ki je še vedno zelo aktualno, ter predstavili njegovo vez s Trstom. V Rimu smo obiskali Muzej Ara Pacis, v katerem so odprli obsežno razstavo, posvečeno staroveškemu gledališču. Razstava predstavlja gledališče vse od njegovega izvora dalje. Med več kot dvestotimi eksponati iz starogrškega, etruščanskega ali rimskega obdobja največ pozornosti vzbujajo gledališke maske. Razstava pa razkriva tudi zakulisje gledališča in celo igralske kostume iz antike. Pogovarjali smo se tudi z britanskim glasbenikom z imenom Puma Blue. V Kinu Šiška je navdušil z edinstveno mešanico čustvenih, jazzovsko obarvanih melodij, ki jih zaznamuje globoka osebna izpovednost.
Ob obletnici nakbe je v Ljubljani pod naslovom Svobodna Palestina potekala serija prireditev, med drugim je predaval sociolog Salim Tamari, ki živi vRamali. Z njim smo se pogovarjali o verskem slavju Nebi Rubin, zgodovini izraelsko-palestinskega konflikta, nakbi ter o življenju na Zahodnem bregu in doživljanju genocida v Gazi. Ljubljano je na vabilo Aksiome obiskal umetniški kolektiv Total Refusal, ki kritično obravnava fenomen videoiger. Igričarska industrija je v zadnjih letih po dobičkonosnosti močno prerasla filmsko in tudi glasbeno industrijo, saj je vrednost njenega trga presegla 230 milijard evrov. Pripravljamo intervju s člani kolektiva, ki nam bodo med drugim pojasnili, kako kapital usmerja produkcijo videoiger, kdo so največji uporabniki in zakaj v videoigrah ni prostora za družbeno kritiko. Mineva dvajset let, odkar sta na strehi Lutkovnega gledališča Ljubljana prvič skupaj nastopila priznana pianista Bojan Gorišek in Milko Lazar. Spomine na ta nastop sta obudila s koncertom v Cankarjevem domu, tudi s premiero novega dela. Obiskali smo še razstavo Kolesa usod: zbirko koles Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Pivki. V ospredju so bogate zgodbe teh priljubljenih prevoznih sredstev, pa tudi zgodbe lastnikov. Vidimo lahko kolo, s katerim se je vozil član kolegija Varnostno-obveščevalne službe pri Osvobodilni fronti, pa tudi vodilno kolo protivladnih protestov med letoma 2020 in 2022.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili edinstveno modno razstavo oblikovalskega dua Viktor in Rolf v münchenskem muzeju Kunsthalle. S kuratorjem Thierryjem Maximom Loriotom smo se med drugim pogovarjali, na kakšen način v muzeje in galerije postaviti dela znamenitih modnih oblikovalcev. Ogledali smo si razstavo enega od najpomembnejših hrvaških striparjev, Danijela Žežlja. V Vodnikovi domačiji so na ogled originali iz risoromana Kot pes. Gre za fragmente kratkih zgodb Franza Kafke, ki jih je Žeželj s črno-belo tehniko spletel v dramatično pripoved o starajočem se umetniku. Obiskali pa smo še nastop bobnarja Omarja Hakima v Vidmu. Gre za glasbenika, ki je v svoji zavidljivi karieri nastopal s številnimi zvezdniki, med katerimi so bili tudi David Bowie, Miles Davis, Sting, Dire Straits in Foo Fighters.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili temeljno zasnovo zdravega mesta. Zdrava mesta namreč niso le tista, ki premorejo veliko zelenja in dober javni prevoz. Prostorska načrtovalka in antropologinja Louise Kielgast nam bo opisala njihov pomen ter strategije ustvarjanja zdravih skupnosti. Obiskali smo razstavo francosko-slovenskega fotografa Klavdija Slubana v ljubljanski Galeriji Jakopič. Njegova dela so temačna in poetična, navdih zanje pa med drugim išče v literaturi, nikoli v senzacionalnih dogodkih. Prežeta z intuicijo nastajajo na potovanjih z vlaki, tovornimi ladjami in peš, pa tudi denimo v zaporih za mladoletne. Ob častnem gostovanju Slovenije na knjižnem sejmu v Bologni smo se tokrat posvetili stripu. Ta že dolgo ni več nišni medij, temveč zadnji dve desetletji doživlja pravi preporod, kar je bilo opaziti tudi na sejmu. Pogledali smo še Padovo, ki obiskovalcev ne privablja le z arhitekturo in umetnostjo, temveč tudi zaradi častivredne univerze. Na njej so v minulih mesecih obnovili številne prostore in tako si je zdaj mogoče ogledati najstarejši botanični vrt na svetu, univerzitetni znanstveni muzej ter dediščino slovitega arhitekta Gioja Pontija.
Pred prihajajočim praznikom dela predstavljamo sindikat Zasuk, ki je nastal pred dobrim letom dni kot odgovor na stiske samozaposlenih v kulturi. Že vrsto let obstaja sindikat kulture in narave Glosa, v katerem so združeni predvsem redno zaposleni v kulturi, naraščajoče število samozaposlenih v tem sektorju pa je pripeljalo do potrebe po združevanju na videz nezdružljivega. Nastal je sindikat za posameznike, ki ne delajo za le eno ustanovo in nimajo redne zaposlitve z vsemi ugodnostmi, ki jo ta prinaša. Svoja vrata je odprl 60. Beneški bienale, najstarejši in eden izmed največjih bienalov na svetu. Glavno razstavo letos kurira Brazilec Adriano Pedrosa, ki je prvi južnoameriški kurator v tej vlogi. Letošnja tema je Tujci povsod, na razstavi pa sodeluje 300 umetnikov z vsega sveta. V galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani smo obiskali tudi razstavo Marie Lassnig, ene najpomembnejših avstrijskih slikark 20. stoletja. Njena najbolj znana dela so oljni avtoportreti, ki temeljijo na konceptu zavedanja telesa in so vključena tudi v zbirke nekaterih najpomembnejših muzejev na svetu. Za konec pripravljamo pogovor z newyorško džezovsko pianistko Rachel Z., ki je pred kratkim v dvorani Zanon v Vidmu predstavila svoj zadnji projekt Sensual.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili projekt prenove Baragovega semenišča. Gre za nikoli dokončano Plečnikovo delo, ki je kulturni spomenik državnega pomena, tam pa danes delujejo Pionirski dom, Slovensko mladinsko gledališče in Študentski domovi Ljubljana. Mestna občina Ljubljana v okviru prenove ne načrtuje zgolj dograditve stavbe, temveč tudi prenovo okolice in umestitev objekta v širši kontekst mesta. Obiskali smo razstavo slikarja in grafika Bogdana Borčića v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Razstava z naslovom Slika in prostor (Prepletene sekvence) je posvečena življenju in ustvarjanju tega slikarja in grafika, hkrati pa prikazuje dela slikarjev, s katerimi si je izmenjeval ideje. Pogovarjali smo se s kreolsko pesnico in pevko Ann O'Aro, ki skozi osebnoizpovedno glasbo na novo osmišlja malojo, tradicionalno glasbo z otokov Indijskega oceana. Skozi njo brez olepšav spregovori o težkih življenjskih preizkušnjah. Ogledali smo si še zanimivo zbirko Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, ki letos praznuje sedemdeset let. Muzej zbira, preučuje in predstavlja bogato slovensko pomorsko dediščino.
Obiskali smo 61. sejem otroške in mladinske književnosti v Bologni, na katerem je bila Slovenija častna gostja. Na odprtju sejma in velike razstave slovenske ilustracije je bila tudi naša ekipa. Tam smo se med drugim pogovarjali s številnimi založniki ter avtorji in ilustratorji. Mineva natanko 150 let, odkar je v ateljeju slovitega fotografa Nadarja v Parizu potekala prva razstava impresionistov. Dogodek, ki velja za prelomnega v zgodovini umetnosti, je bil takrat pospremljen z valom kritik in neodobravanja. Danes pa je po avtorjih, ki so tam razstavljali, poimenovana ena najbolj priljubljenih umetnostnih zvrsti. Letos poteka še ena pomembna obletnica, Italija s številnimi dogodki praznuje 700 let od smrti Marca Pola. Naša ekipa si je ogledala razstavo Svetovi Marca Pola v Doževi palači v Benetkah, ki predstavlja življenje in delo tega beneškega popotnika, ki je Evropejcem približal Daljni vzhod. Na oder mariborskega baleta se po dvajsetih letih vrača znamenita baletna predstava Grk Zorba. Zgodba, ki jo ustvarjalci opisujejo kot "lekcijo o življenju in ljubezni s kretskih brežin" se vrača v prenovljeni koreografiji legendarnega Lorce Massina.
Po lanskem frankfurtskem knjižnem sejmu bo Slovenija zdaj še častna gostja 61. sejma otroške in mladinske literature v Bologni. Predstavili se bomo z bogato tradicijo, visoko kakovostjo in pestro sodobno produkcijo slovenske ilustracije. Pred odhodom v Bologno smo se pogovarjali z direktorico Javne agencije za knjigo Katjo Stergar in članom komisije Centra ilustracije za slovensko razstavo Ivanom Mitrevskim. V Kranju poteka 54. Teden slovenske drame, osrednji nacionalni festival, posvečen domači dramatiki. Selektorica Alja Predan nam bo med drugim pojasnila, katere teme so bile najpogostejše v uprizoritvah in zakaj je snovalno gledališče v porastu, član žirije za Grumovo nagrado Rok Andres pa tudi, na katere družbene pojave se največkrat odzivajo mladi pisci in kako se slabe razmere za ustvarjanje novih tekstov odražajo v besedilih. O aktualnem družbenem dogajanju smo se pogovarjali s priznano rusko avtorico Marijo Stepanovo, ki velja za močan glas ruske intelektualne opozicije. Prejemnica številnih mednarodnih nagrad in avtorica dvanajstih pesniških zbirk ter številnih esejev je z nami delila svoj pogled na vojno v Ukrajini, cenzuro in položaj umetnika v Rusiji.
Priznani hrvaški filozof Srećko Horvat je v Cankarjevem domu odprl nov cikel pogovorov Kritični kabaret, v katerem z vodilnimi svetovnimi intelektualci, pisatelji, ekonomisti in umetniki razpravlja o izzivih sodobnega časa. Med drugim smo ga spraševali o njegovi zadnji knjigi Po apokalipsi, v kateri pojasnjuje, zakaj sta jedrska in podnebna kriza največji grožnji človeštvu, zakaj vojne postajajo nova realnost in kdo so lažni preroki sodobne družbe. Pogovarjali smo se s priznanim bolgarskim pisateljem Georgijem Gospodinovom, ki je nastopil na zaključku festivala Fabula. Predstavil nam je z Bookerjevo nagrado nagrajeni roman Časovno zaklonišče, v katerem odpira vprašanje nostalgičnega vračanja v preteklost kot načina bega pred prihodnostjo. Obiskali smo razstavo Medprostori akademskega slikarja in režiserja Roberta Černelča v ljubljanski mestni galeriji, kjer smo si ogledali tako njegove slike kot videodela. Kako se filmar loti slikarstva, kako slikar filma, kaj imata ta dva medija skupnega in kaj ju ločuje, je le nekaj izhodišč, o katerih smo se pogovarjali z umetnikom. Nina Šenk je uspešna skladateljica, tudi na avstrijskem in nemškem glasbenem področju. Med drugim nam je pojasnila, kaj ji pomeni prestižna skladateljska nagrada Erste Bank in kakšen je njen ustvarjalni proces.
V Muzeju novejše zgodovine Celje smo si ogledali razstavo, ki prikazuje, kako so se na Dunaju izognili stanovanjski krizi in ohranili socialno pestrost mesta. Medtem ko gredo v Sloveniji cene nepremičnin v nebo, se mestna oblast avstrijske prestolnice stanovanjske problematike loteva povsem drugače. V prispevku se bomo med drugim vprašali, ali bi takšen model stanovanjske politike lahko zaživel pri nas. V Ljubljani poteka 26. Festival dokumentarnega filma. Odprl ga je celovečerec Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna, ki prinaša štiri osebne zgodbe v času nacizma ukradenih slovenskih dojenčkov. Pogovarjali smo se z avtorico filma Majo Weiss, pa tudi s srbsko režiserko Milo Turajlić. Ta na festivalu predstavlja enega od dveh dokumentarcev o Stevanu Labudoviću, Titovem osebnem snemalcu, ki je od sredine petdesetih let dokumentiral vse ključne dogodke ob osamosvajanju držav tretjega sveta izpod kolonialnega jarma. Mineva natanko 120 let od rojstva Srečka Kosovela. Njegova konstruktivistična modernistična poezija z močno družbeno kritiko in evropskimi temami še danes nagovarja bralce, nič manj pa ni zanimiva za literarne zgodovinarje. V Galeriji Vžigalica pa smo obiskali zanimivo razstavo konceptualnega umetnika The Mihe Artnaka, ki se ukvarja z vprašanjem lastništva umetniških del. Sedem razstavljenih del se med seboj ne razlikuje zgolj po motivih, temveč tudi po lastništvu – nekatera lahko kupite, druga le posedujete, spet tretja pa prosto reproducirate.
Oddaja Osmi dan bo namenjena prestižnim oskarjem, ki jih bodo podelili noč prej. Pozanimali se bomo, kako je potekala 96. prireditev z voditeljem Jimmyjem Kimmelom. Gosta v studiu bosta filmska kritičarka in novinarka Mateja Valentinčič ter filmski kritik Igor Harb. Med drugim bomo komentirali zmagovalce in iskali razloge, zakaj je morebitne favorite akademija prezrla. Bo Oppenheimer režiserja Christopherja Nolana upravičil vlogo favorita za najboljši film ali pa bo za presenečenje poskrbela nekonvencionalna drama o holokavstu Interesno območje? Neizprosna bo tudi bitka za najboljšo skladbo. V oddaji bomo predstavili glasbenika, ki je prav tako povezan z oskarji – avtorja glasbe za film Amelie, Yanna Tiersena. Yann Tiersen je pred kratkim nastopil v Ljubljani.
Naše naprave nam povedo, kako dobro smo spali, koliko korakov smo naredili in kakšna je raven stresa, ki ga doživljamo. Toda ali ti podatki resnično držijo ali so zgolj manipulacija? Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti je prejšnji teden organiziral konferenco (Ne)realni podatki – realni učinki, na kateri so mednarodni gostje iskali odgovore na to, kako družbeni voditelji, oglaševalci in trgovci s poudarjanjem točno določenih podatkov usmerjajo naše vedenje in spreminjajo naš pogled na svet, kdo so tisti, ki določajo, kaj je res in kaj ne, ter kakšno vlogo bo pri tem imela umetna inteligenca. Razstava Razširjeni vid v Cukrarni združuje dela dvajsetih umetnikov in umetnic, ki obravnavajo fenomen gledanja in zaznavanja. Ta tema je namreč že od nekdaj zanimala tako znanstvenike kot laike, optični fenomeni pa so sprožali številna vprašanja tudi umetnikom. Obiskali smo tudi glasbeni festival Ment, ki je v okviru konferenčnega dela gostil številne glasbene strokovnjake. S Keesom van Weijenom smo se med drugim pogovarjali o neizogibnih spremembah v glasbeni industriji, posledicah vzpona pretočnih platform in prilagajanju založb, glasbenikov in poslušalcev na te spremembe. Ogledali smo si predstavo Moji najdražji rituali v Španskih borcih, ki je del mednarodnega programa Share. Ta je zasnovan tako, da z znanjem in ustvarjalnostjo sodelavci pomagajo ranljivejšim skupinam ljudi, sami pa pridobijo nove izkušnje in ideje.
Neveljaven email naslov
