Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Revmatične bolezni so težke, neprijetne in kronične. Včasih je veljalo, da revma prizadene predvsem starejše ljudi, danes pa je znano, da zbolevajo tudi mladi. Poznamo več sto vrst revmatičnih bolezni, za revmatičnimi težavami pa v Sloveniji trpi okrog 230 tisoč ljudi, 4o do 6o tisoč pa se jih spopada z eno ob oblik vnetno revmatske bolezni. Kako živeti z revmatizmom, kako premagovati bolečine, kaj zmore medicina, kaj lahko bolniki storijo sami zase,kako je z zaposlitvijo v primerjavi z invalidskim upokojevanjem? O vsem tem bodo v oddaji spregovorili Ana Vidic, Jana Gantar, Aladar Belec, Mateja Perhaj, Petra Zajc, Andrej Gregorič in predstojnik revmatološkega oddelka UKC Ljubljana prof. dr. Matija Tomšič. Pogovor bo vodila Danica Lorenčič.
Vsi jemo, vse bolj pa se zdi, da tudi vsi kuhamo. Mediji so polni kuharskih tečajev, tekmovanj in resničnostnih šovov. Ampak med znati dobro kuhati in biti pravi kuharski šef, je celo vesolje. Gostje Zvezdana Martiča ne sodijo zgolj v slovenski vrh, ampak so s svojim delom Slovenijo vpisali na svetovne kulinarične zemljevide. Po ocenah številnih mednarodnih kuharskih vodičev sodijo njihove gostilne in restavracije med najboljše v državi: Svetozar Raspopović, Janez Bratož, Tomaž Kavčič, Tadej Gašperin in Ana Roš.
Koliko hrane ste danes zavrgli v smeti in koliko je boste jutri, ker ste je danes preveč kupili? Ste vedeli, da v Sloveniji povprečno zavržemo okoli četrt kilograma hrane na dan, kar v enem letu znese 96 kilogramov na prebivalca. Seveda vsa hrana ne konča v gospodinjstvih, pač pa pretežno v trgovinah in restavracijah. Kako lahko to hrano ponudimo judem, ki so lačni? Zakaj naši šolarji dobijo za malico banano namesto jabolka, za kosilo pa krompir iz Egipta? Kako bi na svoje krožnike lahko spravili več stročnic? O tem se bo v tokratnem Polnočnem klubu Vida Petrovčič pogovarjala s Cveto Zalokar, Gezom Ernišo, Marjanom Podobnikom, dr. Darjo Kocjan Ačko in Anamarijo Ačko.
Janko Šopar, Lado Ambrožič, Tatjana Trtnik in Marjan Šrimpf bodo v Polnočnem klubu govorili o svojih štiri desetletja dolgi povezanosti s televizijo. V tem času se je nabralo mnogo izkušenj, anekdot in preobratov. Preživeli so črnobele čase in se soočili z dobo digitalizacije. Na nek način so bili s televizijo poročeni. Bilo je nekaj zakonskih kriz, a zakon je zdržal. Z njimi se bo pogovarjal Igor Pirkovič.
Otroci spoznavajo svet, navade, pravila, se razvijajo, gradijo osebnost – v veliki meri skozi različne medije. Ne glede na to, ali govorimo o tradicionalnih knjigah ali sodobnih aplikacijah na mobilnih telefonih. Vse to je tu, okrog njih. Naša naloga je, da jih naučimo uporabljati medije in predvsem, da bodo ločili kaj je dobro in kaj slabo, kaj koristno in kaj škodljivo in kaj nevarno. Gostje Zvezdana Martiča bodo Benjamin Lesjak, Petra Slatinšek, Irena Matko Lukan, Martina Peštaj ter mladi, člani dveh skupin ljubiteljev knjig in filma.
Zadnja leta se je v evropskih in tudi slovenskih mestih razširilo tako imenovano urbano čebelarjenje. Čebelarji in ljubitelji medu prisegajo na mestni med še posebej zato, ker je brez pesticidov in insekticidov. Tudi v Ljubljani imamo svoj med, čebelnjake in čebele pa na nekaterih zelo zanimivih lokacijah in kot kaže, bodo nastanjene tudi v zanimivih čebelnjakih. Toda, ali čebele meščanke prinašajo tudi kakšne težave in izzive? O vsem tem bomo govorili v tokratnem Polnočnem klubu. Vida Petrovčič je v studio povabila Gorazda Trušnovca, Franca Petrovčiča, Mitjo Nakrsta, Miho Dešmana, Ivo Sodnik, Stašo Gašić in Urško Gregorič.
Na svetu je kronično okuženih z virusom hepatitisa C od 130 do 17o milijonov ljudi, 3 do 4 milijone se jih vsako leto okuži na novo. Pa vendar, Slovenija je razvila vzorčen model obravnave, ki je za zgled tudi za druge evropske države. Z modernejšimi zdravili je mogoče okužbo z virusom hepatitisa C pozdraviti, priporočljivo pa je testiranje, saj do 70 odstotkov ljudi, ki živijo z virusom hepatitisa C, ne ve, da so okuženi. Med okuženi so lahko tudi ljudje, ki so prejeli kri ali krvne pripravke pred letom 1993, če so imeli neprofesionalno opravljen tatu oziroma piercing, če so kadarkoli njuhali droge, sicer pa več o tem Danica Lorenčič v pogovoru s prof. dr. Mojco Matičič, prim. Jasno Čuk Rupnik, Eli Zamernik in Markom Korenjakom.
Kaj je moralno, se pravi, kaj je dobro in kaj slabo, pravilno oz. napačno, je spisek pogosto nenapisanih pravil, ki veljajo v neki družbi. Za zaprtimi vrati, v okviru lastne družine, človek ta pravila krši ali spoštuje, včasih v nasprotju s tistim, kar dela v javnosti. Od kod pa prihajajo ta pravila, kdo jih je postavil, so res naša, domača, tradicionalna, ali pa smo nezavedno dediči nekih vsiljenih, uvoženih moralnih norm? So se naše moralne norme s časom spremenile? O moralnih normah v družini se bo Zvezdan Martič pogovarjal z zgodovinarko Dragico Čeč, psihoterapevtko Anjo Kozina, sodelavko SOS telefona Špelo Veselič in raziskovalcem medsebojni odnosov Sebastianom Horvatom.
Ko je dr. Semir Osmanagić leta 2005 v bosanskem kraju Visoko odkril piramide, si ni predstavljal, kaj bodo te čez enajst let pomenile za bosanski turizem. Tudi v Sloveniji smo letos zabeležili nekaj turističnih prebojev. Postojnsko jamo z zmajčki, glamurozno blejsko kampiranje, sobe pobega, trboveljsko po-apokaliptično zgodbo in napoved nove vse slovenske kolesarske poti. O svojih inovacijah v turizmu bodo v tokratnem polnočnem klubu Vidi Petrovčič spregovorili Marjan Batagelj, Mojca Krašovec, Taiji Tokuhisa, Tadeja Bučar in Miran Šubelj Sagmeister.
Nesreča lahko doleti vsakogar. Nekatere tako huda, da ostanejo invalidi do konca življenja. Ampak življenje se s tem ne konča. Celo nasprotno. Ljudje najdejo nove izzive, začnejo se zavedati sveta okrog sebe, najdejo smisel obstoja, odkrijejo stvari, ki jih pred invalidnostjo niso poznali, se poročijo, imajo otroke, se začnejo ukvarjati s športom. Gostje Zvezdana Martiča bodo vrhunski športniki, paraolimpijci, nosilci številnih medalj z olimpijskih, svetovnih in evropskih prvenstev: kolesar Primož Jeralič, maratonec Sandi Novak, strelec Franc Pinter – Ančo, atlet Henrik Plank in njihovi trenerji.
Vsak vesel dogodek spremlja ples. Ples pomeni sprostitev, lahko je šport in umetnost, lahko pomaga h krepitvi samozavesti in zdravja. Žal pa je moških, ki bi želeli plesati premalo, zato se tudi Slovenke vse bolj navdušujejo za bolj ženske plese. Tančice orientalskega plesa, plesa ob drogu in plesa s stolom vam bodo v poletnem Polnočnem klubu v pogovoru z Danico Lorenčič odkrivale Ines Kočar, Barbara Bajc, Maja Gorjup, Bonny Hrovat in Nataša Grof. Za popestritev pa vam bodo nekaj od omenjenih plesov tudi pokazale.
Ali si predstavljate, da bi od zdravnika odšli z receptom z naslednjo vsebino: tri pesmi na dan po jedi. Mogoče se bo to nekoč zares zgodilo, saj že danes petje in druge umetnosti - glasba, slikanje, ples in dramska igra služijo tudi v terapevtske namene. Kdo vse in koga vse je mogoče zdraviti s temi terapijami? O tem se bo Vida Petrovčič pogovarjala z dr. Zvonko Zupanič Slavec, Špelo Loti Knoll, Marijo Perdih, Drago Potočnjak, Nevo Kralj in Rudijem Spanzlom.
Neveljaven email naslov
