Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V Pragi smo obiskali vinski sejem, na katerem so se predstavili slovenski vinarji in vinogradniki. Bilo je tudi veliko Prirmoskih. V grški Tesaliji smo si ogledali razmere po lanskih septembrskiih orkanih, ki sta prizadele to osrednjo grško pokrajino. Šli smo v Pedrovo, kjer Borut Kokalj in Tom Ločniškar redita koze in ovce ter s tem skrbita tudi za krajino tistega območja. Pozanimali smo se, kako je na kmetih, kjer si ne morejo privoščiti prazničnih dni, saj krave ne gledajo na koledar. V zamejstvu smo obskali dve vasi, v Gročani so sadili krompir, v Grmadi pa obogatili ponudbo osmice.
Človeško srce ni algoritem, zato je umetna inteligenca veliki izziv medijskim delavcem. Umetna inteligenca je navzoča na vseh področjih našega življenja, usmerja tudi medijsko ustvarjanje. Kaj naj katoliški mediji doprinašajo k profesionalnosti komuniciranja v družbi in k uporabi umetne inteligence v prid človeštva? O tem v oddaji na svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Papež Frančišek je poslanico naslovil Umetna inteligenca in modrost srca: za popolnoma človeško komunikacijo. Človeško srce ni algoritem. Papež zato vabi komunikatorje k poslušanju drugega in k spodbujanju govorjenja – človek s človekom. Katoliški medijski strokovnjaki organizacije SIGNIS so konec aprila zasedali v Bukarešti. Katoličani se v maju zbirajo k priljubljeni ljudski pobožnosti šmarnic. Posebno branje je napisala tudi Lucija Čakš. Prisluhnite pa Marijini pesmi iz Benečije izredne vokalne skupine Gallina.
V mesecu maju Vam bo vokalna skupina Gallina zapela ljudsko pesem Voda rajna iz Benečije.
Šmarnice za otroke, ki jih je napisala Lucija Čakš nosijo naslov: »Tukaj sem, Jezus«. V njih je na simpatičen način predstavljeno življenje in delo jezuita, p. Ivana Žužka.))
Umetna inteligenca je vse bolj navzoča tudi v medijih. Kako bodo medijski delavci z njeno uporabo zavarovali profesionalnost dela in zaščitili uporabnike?
Uporaba umetne inteligence v verskih televizijskih programih prinaša prednosti, kot so boljše razumevanje gledalčevih potreb, ustvarjanje interaktivnih in dostopnih vsebin ter učinkovitejša produkcija, a zahteva od ustvarjalcev poznavanje in odgovorno uporabo tehnologije ob spoštovanju človekovega dostojanstva ter verskih vrednot in tradicij.
Papež Frančišek je poslanico za 58. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja naslovil: »Umetna inteligenca in modrost srca: za popolnoma človeško komunikacijo«
Konec aprila je bilo v Bukarešti zasedanje katoliške organizacije Signis, ki povezuje strokovnjake z vseh področij medijev. Med 90. državami je članica tudi Slovenija. Tema srečanja je bila Umetna inteligenca in modrost srca.
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
Nedeljsko bogoslužje iz Slovenskega Marijinega narodnega svetišča na Brezjah.
V morju živijo izjemni organizmi in v tej epizodi si bomo spet ogledali tri od njih. Močnega in okrutnega plenilca – morskega tigra. Veličastno in bistro manto. In orjaškega kita grbavca, velikega kot avtobus. Tekmeci so enakovredni, a le eden lahko dobi naziv tistega, ki je res ustvarjen za preživetje.
Zdravnica Mica in Tinko predstavita bolezen, pri kateri se začnejo stare celice nenadzorovano deliti. Tako nastane tumor, bolezen pa imenujemo rak.
Vse zaloge čaja in medu v mestu nenadoma izginejo. Celestinca odkrije zaroto: brat Zelene miši hoče izrabiti naravno nagnjenost medvedov k zimskemu spanju. Razdeli jim superuspavalni čaj, da bi lažje vdiral v hiše. Celestinca in njeni prijatelji pa ga s pomočjo Zelene miši poskušajo ustaviti ...
Očka in nona pripravljata glasbeni nastop. Bi se pridružila tudi Egon in Ajda? Ajda je takoj pripravljena preizkusiti ponujeno piščal. Toliko časa se postavlja z njo, da jo polomi. Le kako naj jo popravi? Skovikar pozna odgovor in Ajdi pokaže, kako vse igra narava.
Binka uživa v vragolijah z očijem, a včasih, kadar se preveč razigrata, oči pozabi, da je mlajša od sestre Brine in so igre zanjo pregrobe. Z mamino pomočjo se Binka nauči zalajati kot velik kuža, in to je za očija znak, kdaj naj bo igra bolj prijazna in zabavna.
Zgodovinska drama in romanca. Francija, leto 1789, tik pred francosko revolucijo. Pierre Manceron je nadarjen kuhar, Louise pa njegova varovanka in pomočnica. Oba sta se znašla v okoliščinah, v katerih morata pokazati moč in odločnost, da se rešita odvisnosti od plemiškega sloja. V tistem obdobju je bila gastronomija domena aristokratov. Pravzaprav je bil prestiž plemiške hiše popolnoma odvisen od kakovosti in slovesa njene mize. Nadarjeni in ponosni kuhar Pierre nekega večera svojemu samooklicanemu vojvodi Chamfortskemu pripravi jed, ki ni bila naročena, kar pomeni, da ni bila odobrena. Pierre je poklican na zagovor in pred vsem omizjem plemičev osmešen, pozneje pa tudi odpuščen. Z ranjenim ponosom se skupaj s sinom umakne s posestva in se nastani v okoliški gostilni. Tam ni živahnega prometa, saj so obroki bolj ali manj samo zelenjavne juhe. K sreči se kmalu pojavi skrivnostna Louise, ki mu je pripravljena ponuditi plačilo v zameno za to, da bi jo izučil za kuharico. Po težavnih začetkih se pokaže, da ima tudi sama nekaj dobrih zamisli, in tako skupaj ustanovita prvo francosko restavracijo kot simbol kulinarične ljudske demokracije v nasprotju z okostenelo in izkoriščevalsko plemiško kulinarično kulturo … DELICIOUS / DÉLICIEUX / FRANCIJA, BELGIJA / 2021 Režija: Éric Besnard / Scenarij: Éric Besnard, Nicolas Boukhrief / Igrajo: Grégory Gadebois, Isabelle Carré, Benjamin Lavernhe, Guillaume de Tonquédec, Christian Bouillette, Lorenzo Lefèbvre, Marie-Julie Baup, Laurent Bateau, Manon Combes, Félix Fournier in drugi …
Zgodovinska biografska drama. Benetke, druga polovica 18. stoletja. Josef Mysliveček, češki skladatelj in izobraženec išče službo violinista v prosvetljenih in razkošnih Benetkah zlate dobe. Skrivaj si želi postati operni skladatelj, a zdi se, da je razkošno mesto že prepolno talentiranih in že uveljavljenih komponistov. Ko se že zdi, da bodo vrata kariere zanj ostala zaprta, se nenadoma znajde pod okriljem in vplivom mlade, a premožne Benečanke. Prek njenega vpliva se »prerine« med najvplivnejše beneške salone, kjer predstavi svojo glasbo. Toda najboljša priložnost se zanj pokaže, ko postane ljubimec libertinske markize, ki ga nauči svetovljanskih manir, predvsem pa ga vpelje v hedonistično življenje tedanjih Benetk, brez verskih predsodkov. Šele tedaj se Josefu na široko odprejo karierna vrata; dobi namreč priložnost napisati opero za največje operno gledališče v tedanji Evropi - Teater San Carlo v Neaplju. Film je dobra realistična pripoved o življenju in glasbenem delovanju v Benetkah 18. stoletja. Pripovedni način je prepričljiv in presenetljiv glede na romantične predstave o zgodovinskih Benetkah, ki jih navadno gojimo. Film je širše gledano tematsko soroden filmu AMADEUS, čeprav je manj zloščen, bolj neposreden in realistično prepričljiv. IL BOEMO / CZ, ITA, SLOVAKIA / 2022 Režija: Petr Václav/ Scenarij: Petr Václav/ Igrajo: Vojtěch Dyk, Karel Roden, Barbara Ronchi, Lino Musella, Lana Vlady, Lenka Vlasáková, Martina Babisova, Salvatore Langella, Zdenek Godla, Cristiano Donati …
Zadružni domovi so prostori srečevanj godbenikov in gledaliških skupin, so koncertna prizorišča, kinodvorane, razstavni prostori, spremenjeni so v mladinske centre. Pogosto so v njih knjižnice in celo stanovanja. Še vedno v njih srečamo zadružne trgovine ter skoraj obvezno bife ali gostilno. So pomemben del življenja skupnosti na slovenskem podeželju. Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948, ko so načrtovali gradnjo 523 zadružnih domov v Sloveniji in jih zares zgradili več kot 300. Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom pa je iz obdobja med svetovnima vojnama. Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, ponekod po svetu je bolj razširjeno in je dober model za boj manjših skupnosti proti velikim korporacijam. Arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko so pripravili obsežno raziskavo o zgodovini in stanju zadružnih domov v Sloveniji. Projekt Skupno v skupnosti − sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture so leta 2021 predstavili na Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Tudi po razstavnem projektu so vključeni v razmišljanja o prihodnosti posameznih domov. Predlagajo idejne rešitve in projekte za obnovo, z delavnicami in pogovori poskušajo ubraniti objekte pred rušenjem ali razprodajo. V filmu se približamo dogajanju v teh zanimivih stavbah. Potujemo po slovenskih pokrajinah, prisostvujemo sestankom, predstavam in veselicam ter druženju vseh, od najstarejših, ki se še spominjajo gradnje zadružnih domov, do najmlajših, ki imajo v dvorani plesne tečaje. Predmeja, Zadvor, Povir, Komen, Sovodenj, Žiri, Zadobrova, Dobrova, Cven, Dobrovo, Višnjevik, Hum, Fojana, Cerovo, Savlje, Kleče, Marezige, Krištanci, Bistrica ob Sotli, Kobilje, Bizovik, Branik in Bertoki so posamezne postaje tega filmskega popotovanja. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe Janez Dovč.
Neveljaven email naslov
