Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 1. del: Kaj, če ne bi bilo strahu? Kako lepo bi bilo življenje brez strahu. Ljudje bi brezskrbno prečkali skalne soteske ali počeli še kaj bolj vratolomnega. A žal se bojimo marsičesa, tudi čisto nenevarnih reči. Zakaj nas ima strah tako trdno v pesti? Ne bi bilo bolje, če ga ne bi bilo? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Lucas Gries, Bettina Oberhauser
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 3. del: Ognjeniki Živimo na ognjeniškem planetu. Nekateri ognjeniki izbruhnejo tako silovito, da kosi žareče lave odletijo več sto metrov visoko. Neustrašna ekipa je opravila podvig, kakršnega se doslej ni drznil lotiti še nihče. Z najnovejšo tehnologijo je posnela enega najbolj eksplozivnih ognjeniških izbruhov na Zemlji iz neverjetne bližine. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Crichton, Tristan Quinn, Vanessa Lucas, Faith Musembi
Slovenija je – vse od oljčnikov ob sredozemski obali do zasneženih vrhov v Julijskih Alpah – kot svet v malem. Ponaša se z osupljivimi naravnimi znamenitostmi, slikovito pokrajino in raznovrstnim živalstvom in rastlinstvom. Državo poleg izjemne naravne dediščine odlikuje tudi usmerjenost v trajnostni način življenja. Dokumentarna oddaja gledalca povabi na zapeljiv sprehod po Sloveniji. SLOVENIA - WHERE NATURE COMES FIRST / SLOWENIEN - AM PULS DER WILDNIS / Avstrija, Nemčija / 2022 / Režija: Christine Sonvilla, Marc Graf
Ledeni mraz, pomanjkanje hrane in dolge noči. Prezimovanje v naravi je zahtevno in potreben je premišljen načrt. Veverice si ustvarijo skrite zaloge hrane, škorci se za zagotavljanje varnosti povezujejo v velike jate, metulji monarhi pa sledijo neskončnemu poletju in se selijo na jug. Poljudnoznanstvena dokumentarna oddaja razkriva preživetvene strategije živali v zimskih mesecih in znanstveno razlago zanje. SNOW ANIMALS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Simon Baxter
V peklenskih razmerah so ljudje z družbenega roba gradili boljši svet. Čeprav je življenje zdaj lažje, bi rudarji spet šli v rudniške rove. Industrijska revolucija je temeljila na težkem fizičnem delu, katerega glavni predstavniki so bili rudarji. Zdrav, fizično močan delavec, ki je s svojim fizičnim delom preživljal družino, je bil simbol pravega moškega. Rudniki so bili gibalo razvoja, okrog njih so rasla mesta, rudarstvo je omogočalo splošni družbeni napredek. Garaško delo pod zemljo in razmere kot v peklu so za preživetje zahtevale močne posameznike in še močnejšo skupnost. Ljudje z družbenega in socialnega roba, ki v življenju niso imeli veliko možnosti izbire, so zase in za druge zgradili lepši in boljši svet. Z razvojem tehnologije pa pride do zapiranja rudnikov, razpada skupnosti in izgube identitete. Na primeru rudnika Kanižarica spoznamo vse značilnosti rudarskega življenja, zgodba pa je še začinjena z osebnimi zgodbami in lokalnimi posebnostmi. Rudnik je preživel svetovno gospodarsko krizo, menjave lastnikov, med vojno je deloval kot prvi partizanski rudnik, zaradi vdora vode je bil več kot leto dni zaprt, nato pa je desetletja omogočal boljše življenje rudarskim družinam in celemu naselju. Kmalu po osamosvojitvi so ga zaprli, kar je pred celoten kraj postavilo zahtevo po ustvarjanju novih delovnih mest in novega načina življenja. Posledica je bila tudi razpad skupnosti in izguba identitete. Kljub kasnejšemu lažjemu in lepšemu življenju na bolje plačanih in udobnih delovnih mestih pa bi se nekdanji rudarji raje vrnili v nevarne jame. Scenarij in režija Zvezdan Martič.
Dokumentarni film Zadovoljni delavec ali kako so sabotirali delo razkriva sistemske težave, s katerimi se spopadajo številni delavci v najrazličnejših podjetjih in ustanovah – kulturo molka, lažne spremembe in nesposoben vodstveni kader –, dotakne pa se tudi vzgoje otrok. Vse to je prikazano s humorjem in ironijo, vendar ustvarjalci niti za hip niso pozabili na resnične posledice, ki jih ima nezdravo delovno okolje za zdravje in zadovoljstvo ljudi, ki delajo v njem. V oddaji med drugimi sodelujeta sijajni pokojni antropolog in aktivist David Graeber (Debt: The First 5000 years, Bullshit Jobs) in pionirka v raziskovanju poklicne izgorelosti, psihologinja in predavateljica z Berkeleyja, Christina Maslach. THE HAPPY WORKER - OR HOW WORK WAS SABOTAGED / Finska / 2022 / Režija: John Webster
Dokumentarni feljton o pomenu in podobi praznika delavcev danes. Slovenija postaja vse bogatejša družba, toda še vedno so številni delavci med nami prepričani, da bi se bogastvo in dobiček, ki izhajata iz tehnološkega napredka in gospodarske rasti, morala v družbi pravičneje deliti in s tem izboljšati položaj delavca, njegovo delo pa olajšati. Razvoj naj bi zagotavljal boljše življenje. Pa to res drži za vse med nami? Da so zgodbe, ki se skrivajo za kazalniki našega gospodarskega razvoja, mnogo bolj kompleksne in za delavce velikokrat manj bleščeče, opozarja sociologinja dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, da pa tudi veliki konkurenčni pritiski ne morejo in ne smejo biti glavni izgovor delodajalcev za kršenje pravic delavcev in nepoštene odnose do njih, je prepričan predsednik uprave Domela iz Železnikov. Mešane občutke ob tem, kaj naj 1. maja sploh še praznujeta, pa imata Karin in Marko. Karin, med drugim tudi nekdanja voznica, je po 25-ih letih dela po stečaju podjetja pristala med brezposelnimi. Marko je redno zaposlen v enem od trgovskih podjetij. Oba menita, da delo in predvsem delavec v naši družbi nista dovolj cenjena, delavčeve že v preteklosti priborjene pravice vse prevečkrat kršene in da delo, ki kljub temu, da človeku jemlje vse večji del dneva, marsikomu v naši družbi še vedno ne zagotavlja dostojnega življenja. Obljuba prihodnosti je zanju vse prevečkrat obljuba še večje negotovosti. Scenaristka: Neva Novljan Režiser: Franc Arko Snemalec. Boris Poropat Montažer: Marko Hočevar
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 2. del: Orjaški valovi Največji valovi na Zemlji so visoki kot petnadstropna stavba in tehtajo več kot sto velikih potniških letal. Neustrašna ekipa se je podala na smrtno nevarno odpravo, da bi jih posnela s kopnega, z morja in iz zraka. Eden od njenih članov je med lomljenjem orjaškega vala deskal tik pod njim, da bi ujel osupljiv prizor, ki ga le redki lahko vidijo od blizu. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Anthony Barwell, George Pagliero, Ben Wilson, Vanessa Lucas, Rupert Smith, Tristan Quinn
Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk in nemški vojak Bitter, ki se je v okupatorjevih vrstah boril v Jugoslaviji. Sredi ljubeznive, turistično razpuščene Španije v njunih dialogih znova oživijo spomini na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Njun pogovor dopolnjujejo prizori Berkovih spominov na srečanja z ljudmi iz vojnih dni, med katerimi je imel izkušeni španski borec Anton, še posebej pomembno vlogo. Berk je z Antonom preživel večji del svojih partizanskih dni, vse do Antonove tragične smrti ob koncu vojne. Film je digitalno restavrirana različica, ki je nastala v sodelovanju med Slovensko kinoteko, Slovenskim filmskim arhivom in Slovenskim filmskim centrom. NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI / SLOVENIJA / 1980 Režija: Živojin Pavlović / Scenarij: Živojin Pavlović / po literarni predlogi Vitomila Zupana Manuet za kitaro) / Igrajo: Metod Pevec, Boris Juh, Hans Christian Blech, Milan Puzić, Tanja Poberžnik, Jožica Avbelj, Borut Alujevič, Maks Bajc, Ivo Ban, Bruno Baranovič, Janez Bermež, Demeter Bitenc, Peter Boštjančič, Ruth Gassmann, Brane Grubar, Jože Horvat, Zvone Hribar, Željko Hrs in drugi … / fotografija Tomislav Pinter, glasba Bojan Adamič, scenografija Mirko Lipužič, kostumografija Irena Felicijan, montaža Olga Kršljanin Skrigin
Za srečo je treba včasih skočiti v prazno, sporoča lucidna družinska komedija V srednjih letih se Paul, oče dveh najstnic, na lepem odloči za radikalno spremembo. V banki, kjer ima varno zaposlitev, da odpoved. Doma pove, da hoče slediti mladostniškim sanjam in postati igralec. Mlajša hči Zoe, starejša sestra, brat in žena to doživijo kot tragedijo. Sprašujejo se, kako bo družina finančno preživela. A še hujše so psihološke posledice njegovega dejanja, saj se morajo vsi bližnji soočiti z vrsto Paulovih porazov, zavrnitev in ponižanj. V enem od najnižjih trenutkov Paulovega življenja se mora zaposliti kot hodeča reklama in se obleči v klobaso, zaradi česar se mu družinski člani skoraj odrečejo. Nekega dne pa se prične mlajša hči Zoe zavedati, kako radikalno in pogumno je bilo očetovo dejanje. Nekonvencionalna premisa te družinske komedije je, da se otroci oklepajo konservativnih vrednot, medtem ko je oče, ki običajno nastopa kot nosilec konservativnih stališč, tisti, ki zblazni ter po zaslugi svojega nekonformizma sčasoma postane hčerin največji junak. Film je nenavadna družinska komedija tudi po zaslugi družbeno satirične komponente, saj zbadljivo obravnava plehkost, samozadovoljstvo in konformizem srednjih slojev. Redki so tisti, ki si upajo izstopiti iz lagodnega sveta konvencij in stopiti korak v neznano. Izvirni naslov: MIJN VADER IS EEN SAUCISSE / Belgijsko-nemški film, 2021 / Režija: Anouk Fortunier / Scenarij: Jean-Claude Van Rijckeghem / Igrajo: Johan Heldenbergh, Serge-Henri Valcke, Camilia Blereau
Dokumentarni film Pesem upora je nastal v letu, ko je Partizanski pevski zbor, naslednik Invalidskega pevskega zbora, slavil 65-letnico. Takrat, ko smo se obujali spomin na 100-letnico rojstva dirigenta Radovana Gobca. Obe poglavji sta za marsikoga že pozabljena zgodovina. A ne za vse. Režiser Andraž Pöschl je skupaj s snemalcem Alešem Živcem stopil na pot iskanja odmevov partizanske pesmi upora. Po nekaj letih pozabe jo danes lahko slišimo na koncertih, veselicah, v športnih dvoranah… Zdi se, da je ljudje ne želijo pozabiti. Da jo pojejo takrat, ko jim je težko. Udarniške rime in ritmi ohranjajo upanje in prenašajo sporočila o pomenu za mnoge temeljnih človeških vrednot. Ki, kot se večkrat zdi, nezadržno izginjajo v bledenju socialnega okolja. Imeti pred biti, jaz in moje pred vsem ostalim, domovina kot poligon za jumbo-plakate in slepo sledenje potrošništvu, brezskrbnost, celo sovraštvo do drugih. Kdo želi vsaj s pesmijo slikati boljši svet? Zakaj še vedno pojejo in zakaj potrebujemo njihovo pesem? Na katere skrajnosti nas opozarjajo? Oni so: Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in Garažni ženski pevski zbor Kombinat. Skupaj s številnimi drugimi.
Resnična in napeta zgodba o petih kubanskih emigrantih, ki so jih Združene države Amerike konec devetdesetih let zaprle zaradi vohunjenja. Kubanski pilot Rene Gonzalez ugrabi letalo in pobegne z otoka, za seboj pa pusti svojo ljubljeno ženo in hčerko. V Miamiju zaživi povsem novo življenje. Njegovemu zgledu sledijo še štirje agenti, ki vzpostavijo dobro prikrito obveščevalno mrežo. Njihova naloga je infiltracija v nasilne kubanske emigrantske organizacije, ki so odgovorne za teroristične napade na otoku. Originalni naslov: WASP NETWORK Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: politična drama Režija: Olivier Assayas Scenarij: Olivier Assayas in Fernando Morais Igrajo: Edgar Ramirez, Ana de Armas, Gael García Bernal, Penelope Cruz, Wagner Moura
Slovenski izumitelj Anton Codelli je 1915 v afriškem Togu za nemški Telefunken vzpostavil prvo brezžično povezavo ne svetu. Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novo nastajajoče filmske industrije je baron Codelli s Schomburgkom sklenil pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na afriški celini. Schomburgk je v Londonu najel snemalca Jamesa Hodgsona, scenarij za film z naslovom: Bela boginja in Wangore (Eine Weisse unter Kannibalen) pa je napisala baronica Rozalija Codelli, baronova mati. Zgodba govori o majhni deklici, ki jo po brodolomu na obalo naplavi morje. Otroka najde ljudožersko pleme, ga sprejme in po božje časti. Pleme nato odkrije evropski avanturist, ki se v dekle zaljubi in jo reši. Glavno vlogo je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato najverjetneje navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja R. Burroughsa, ki je leta 1914 izdal roman z znamenitim Tarzanom v glavni vlogi. S pomočjo Codellijevih potomk in igralca Primoža Bezjaka se je filmska ekipa scenarista in režiserja Mihe Čelarja odpravila po sledeh izginulega filma. Obiskali so berlinske arhive, odleteli v Togo in poiskali ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje ter filmskih prizorišč. Pot jih je vodila nazaj v Ljubljano, kamor sta Codellijevi potomki prinesli ostanke izgubljenega filma. V igranem delu so z igralci in posebno tehnologijo animirali več kot 600 fotografij iz Codellijeve fotografske zbirke in tako poustvarili prizore nemega filma o njegovem pustolovskem življenju.
Dokumentarna oddaja nazorno oriše razcvet trga z nakradenimi umetninami, pogosto odtujenimi judovskim lastnikom, v času nacistične okupacije Francije in preostale Evrope. Ekspresionistična, kubistična in dadaistična dela so nacisti označili kot dokaz izroditve in jih odstranili iz nemških muzejev. Del so jih celo uničili, del pa prodali na mednarodnem trgu. THE ART MARKET DURING THE NAZI OCCUPATION / Francija / 2021 / Režija: Vassili Silovic
Babičino seksualno življenje režiserk Urške Djukić in Émilie Pigeard je presunljivo pričevanje o spolnem življenju žensk na Slovenskem v prejšnjem stoletju, o njihovih nasilnih možeh in o zlorabah. Temelji na prav tako presunljivih izpovedih žensk, objavljenih v knjigi Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Posamične podobe bolečin in trpljenja, strahu ter vdanosti v usodo se izrisujejo v hudomušni animaciji, ki z domišljijskimi potezami premagujejo stare tabuje. Večkrat nagrajeni animirano-dokumentarni film je prejel tudi nagrado Evropske filmske akademije za najboljši kratki film. BABIČINO SEKSUALNO ŽIVLJENJE / GRANNY'S SEXUAL LIFE / Slovenija, Francija / 2021 / Režija: Urška Djukić, Émilie Pigeard
Zemlja nam včasih pripravi veličastno predstavo. Od prelivajočega se severnega sija do ognjeniških izbruhov in mavrice v obliki kroga. Kdor želi ujeti te težko ulovljive trenutke, mora biti ob pravem času na pravem kraju. Avtorji so za to serijo zbrali več skupin vrhunskih znanstvenikov, neustrašnih pustolovcev in filmskih strokovnjakov, da bi posneli veličastne naravne pojave tako, kot jih še ni videlo človeško oko. 1. del: Strele Strela je eden najbolj strašljivih naravnih pojavov na planetu. Njena temperatura je višja od tiste na površju Sonca. Pogumna ekipa se je poskušala čim bolj približati nevihti, da bi naredila izjemno počasne posnetke strele in razkrila skrivnosti njenega udara v osupljivih podrobnostih. SPECTACULAR EARTH / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Wilson, Vanessa Lucas, Sean Smith
William Shakespeare je bil star štirideset let in v Londonu je živel že skoraj dve desetletji. Redko se je vračal v Stratford k ženi Anne in zdaj odraslima hčerama. Njegova zavetnica Kraljica Elizabeta I. je po štirih desetletjih vladanja umrla, njegova kariera se je počasi bližala koncu. Razmišljal je o svoji umrljivosti, o napakah, ki jih je storil v življenju. V tem času je napisal nekaj svojih največjih, najmračnejših in najbolj osebnih dram, Macbeth, Othello, Kralj Lear, in svoje slovo od gledališča, Vihar. SHAKESPEARE: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Julian Jones
V Združenih državah Amerike in v Evropi je vse več žensk članic gibanj, ki spodbujajo spolno vzdržnost do poroke. V Magrebu pa se ženske še vedno čutijo dolžne opraviti preizkus, s katerim dokažejo svojo nedolžnost. Zato se jih veliko zateče k operativni rekonstrukciji himena. In vendar, kot razkrije dokumentarna oddaja, fiziološko gledano devištvo ne obstaja. Kot simbol česa torej vztraja pojem devištva v sodobnih družbah? LIKE A VIRGIN / Francija / 2020 / Režija: Feriel Ben Mahmoud
Zavržna in skrajno kruta trgovina z ljudmi je zelo donosna kriminalna dejavnost in prinaša velike zaslužke – večji so le pri prekupčevanju z mamili in orožjem. Eno izmed središč za nabor sodobnih sužnjev je nigerijsko mesto Benin. Od 90. let prejšnjega stoletja do danes je bilo z nasiljem, izsiljevanjem in vudujem prisiljenih v prostitucijo v evropskih državah na deset tisoče Nigerijk. Na mlade, ki bežijo čez morje v želji po boljšem življenju, pa prežijo tudi libijski trgovci s sužnji. AT THE ROOT OF SEX TRAFFICKING / Finska / 2019 / Režija: Antti Kuronen
Šestdeseta je dokumentarni film o ljudeh, ki so bili rojeni v 60. letih prejšnjega stoletja, v tem desetletju pa so prestopili 60. leto ali se temu približujejo. Gre za dve obdobji v življenju, eno se umešča v spomine, drugo pa živi v realnem, sedanjem času. Čeprav današnja in delno bodoča generacija »šestdesetih« ni bila aktivno udeležena pri že minulih »šestdesetih« letih, je bilo to obdobje z občutkom osvobojenosti in prostosti. S sloganom »ustvarjaj ljubezen, ne vojne«, z vzpostavitvijo generacije »flower power«, z ustvarjanjem svobode za vse in vsakogar ter s spreminjanjem dojemanja sveta je pomembno oblikovala novo doživljanje in spremembe odnosov med ljudmi. Tako se na eni strani »šestdesetih« kažeta svoboda in brezmejne perspektive, v današnjem času »šestdesetih« pa ni toliko odprtih obzorij. To je izhodišče, v katerega so postavljeni posameznice in posamezniki, ki so s svojim delovanjem, prisotnostjo in vedenjem vsak na svojem področju zaznamovali in še zaznamujejo današnji čas. Polje delovanja sodelujočih je raznovrstno: znanost, umetnost, sociologija, mediji; skratka področja, v katera smo vpeti v vseh časovnih in življenjskih obdobjih.
Neveljaven email naslov