Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej spregledana, potem zasmehovana in nazadnje le priznana in sprejeta – dokumentarni film celostno prikaže življenjsko in ustvarjalno pot družbeno vplivne, znamenite britanske modne oblikovalke in aktivistke Vivienne Westwood. WESTWOOD: PUNK, ICON, ACTIVIST / Velika Britanija / 2018 / Režija: Lorna Tucker
Trevor si ogleda mesto, ki je dalo navdih za knjige o Huckleberryju Finnu, otok, na katerem izdelujejo orožje, in mesto, ki velja za eno najprijetnejših krajev bivanja v Združenih državah Amerike. Na poti do izvira Misisipija, konca svojega potovanja, pa obišče še največje nakupovalno središče na svetu, v katerem se lahko tudi poročite.
Za mnoge Kolumb ostaja tisti, ki je odkril Ameriko. A zgodovinske listine in arheološke najdbe potrjujejo, da so ga prehiteli drugi raziskovalci. Prvi Evropejec, ki je stopil na ameriška tla, je bil že okoli leta 1000 Viking Leif Erikson. Srednjeveški valižanski princ Madoc naj bi približno 300 let pred Kolumbom zgradil utrjena mesta ob reki Ohio. Kralj tedanjega malijskega imperija pa je menda 200 let pred Kolumbovim podvigom s svojim neizmernim bogastvom financiral velikansko floto, namenjeno v Ameriko. FIRST BEFORE COLUMBUS - THE TRUE DISCOVERERS OF AMERICA / Nemčija / 2019 / Režija: Peter Prestel in Axel Sand
Več kot polovica svetovnega prebivalstva danes živi v mestih in skorajda ne opazi več ugodnosti, ki jih tako življenje prinaša. A etiopske planjave, mongolska prostranstva, amazonski pragozd, himalajske vasi ali večna led in sneg Arktike teh pridobitev meščanskega življenja ne ponujajo. Kako je živeti sredi narave? NEXT TO NATURE / Avstrija / 2019 / Režija: Susanne Lummer
Predstavljamo vam prvi poglobljeni dokumentarni film o skladatelju Antonu Brucknerju, enem od zapostavljenih velikanov glasbene zgodovine. Film razbija številne mite in predsodke, ki so jih o skladatelju širili glasbeni kritiki v času njegovega življenja in pozneje. To je zgodba o ostankih spomina, ki jo pripovedujejo ljudje, ki poznajo Antona Brucknerja in njegovo glasbo. Zgodba predstavlja Brucknerjevo življenje in delo skozi njegove simfonije.
Bistvo svojega in vsakega pesnjenja je Strniša poimenoval vesoljska zavest. V predgovoru k zbirki Vesolje jo je opredelil takole: "To je zavedanje, da je takó Zemlja kot vsaka najmanjša stvar na nji od nekdaj samo del vsega vesolja ..." Z Draganom Živadinovim, umetnikom, ki je dejansko poletel v vesolje, se bomo pogovarjali o tem, kako drugače razumemo vesolje, potem ko nam ga je Strniša upesnil, o specifiki Strniševih pesniških oblik pa se bomo pogovarjali s pesnikom in verzologom dr. Borisom A. Novakom.
Za Kitajsko je to odcepljena pokrajina, ki se mora vrniti, a tamkajšnji prebivalci doživljajo Tajvan kot suvereno državo z lastno ustavo in demokratično izvoljenimi voditelji. Zdaj, ko se Kitajska vse bolj polašča tudi Hongkonga, ostaja Tajvan odločen, da se ji zoperstavi in se uveljavi kot živahna, mlada demokracija, ki temelji na popolni preglednosti delovanja javnih institucij. Dokumentarna oddaja pojasni tudi zgodovinsko ozadje zapletenih odnosov med državama. TAIWAN VS CHINA: A FRAGILE DEMOCRACY / TAIWAN LABORATOIRE DÉMOCRATIQUE / Francija / 2020 / Režija: Alain Lewkowicz
Dokumentarna oddaja prinaša zgodovinski pregled razvoja tobačne industrije in podpornih marketinških akcij. Pojasni tudi velik razmah elektronskih cigaret in reklamnih sporočil, ki zagotavljajo domnevno neškodljiv užitek brez smradu in ohranjajo industrijo cvetočo – kljub znanstveno dokazani škodljivosti nikotina, ki povzroča zasvojenost. Oddaja razkriva tudi srhljivo osebno zgodbo mladeniča, ki je moral pri 17 letih zaradi e-cigaret na presaditev pljuč. NICOTINE, AN ADDICTIVE DRUG / Nemčija / 2020 / Režija: Bärbel Merseburger-Sill
Piran je po mnenju mnogih najlepše mesto na Slovenskem in obiskovalce navdušuje s slikovito lego in bogato dediščino, ki je nastala v stoletjih beneške nadoblasti. Osrednji umetnostni spomenik je stolnica sv. Jurija, ki je zavetnik mesta, v njegovo zgodovino pa se je še prav posebej zapisal skladatelj in violinist Giuseppe Tartini. Piran bomo odkrivali s pomočjo posameznikov, ki so se prav posebej zavezali ohranjanju kulturne dediščine – župnik Zorko Bajc, slikarka in restavratorka Mira Ličen Krmpotić in kulturna delavka Natalija Planinc.
Serija 25 oddaj kratkega formata #Zelena generacija - Young Village folk, predstavlja zgodbe in dobre prakse mladih, ki nam v EU pridelujejo hrano. Številni pašniki v okolici Palčje vasi pri Pivki so postali prostor razvoja novih tehnologij mladega študenta zoologije Timoteja Kovača. Biološka raznolikost prostora obeta prirejo visoko kakovostnega mesa. Timotej je prepričan, da je živinoreja del zaključenega naravnega kroga.
Trevor se z igralcem Morganom Freemanom pogovarja o njegovem odraščanju na ameriškem daljnem jugu. Spozna dobrega prijatelja Martina Luthra Kinga, borca za pravice črncev, ki je umrl pod streli atentatorja. Pozneje poklepeta še z eno prvih deklet Elvisa Presleyja.
Izvirna interpretacija žanra kriminalke, ki ji je Corneliu Porumboiu dodal ščepec komedije, a tudi nezgrešljivi pečat romunskega novega vala. Cristi je romunski policist, ki opravlja tudi delo mafijskega žvižgača in tako deluje na obeh straneh zakona. Odpravlja se na Kanarski otok La Gomera, da bi se tam naučil starodavnega žvižgajočega jezika. V Romuniji ga namreč ves čas nadzira policija, s kodirano govorico pa bi se lahko še naprej sporazumeval s kriminalci. Na poti spozna čudovito Gildo in se z njo odpravi na lov z visokim vložkom, ki je poln obratov, zavajanj in prevar. Njegov cilj je iz zapora spraviti možakarja po imenu Zsolt, saj samo on ve, kje se skriva trideset milijonov evrov. Originalni naslov: LA GOMERA Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: kriminalna drama Režija: Corneliu Porumboiu Scenarij: Corneliu Porumboiu Igrajo: Vlad Ivanov, Catrinel Marlon, Rodica Lazar, Agustí Villaronga
Znanstvene raziskave so pokazale, da ima najstarejši ohranjeni par smuči na svetu kakih 4000 ali 5000 let. Našli so ga v nekem močvirju na Švedskem. Sicer si primat prvih smuči prisvajajo na več koncih; nekateri znanstveniki pritrjujejo na primer mongolskim nomadskim ljudstvom, ki trdijo, da tamkajšnje jamske slikarije potrjujejo kar 10.000-letno zgodovino smučanja. Francosko-švicarska dokumentarna oddaja razkriva vznemirljivo zgodbo razvoja smuči in smučanja, ki odločno zaznamuje tudi slovensko izročilo in sodobne navade. THE FABULOUS HISTORY OF SKIING / Francija, Švica / 2020 / Režija: Pierre Antoine Hiroz
Kamnik se je v srednjem veku izoblikoval kot deželnoknežje mesto ob glavni prometni cesti na Štajersko, po tem obdobju pa je nov vrh doživel v dobi baroka. Je eno naših najdragocenejših zgodovinskih mest v katerem so se ohranile zanimive legende in bogata kulturna dediščina z raznolikimi muzeji in zanimivostmi. Kamnik bomo spoznavali s pomočjo domačinov – poznavalca lokalne zgodovine Franceta Malešiča, mojstrice poslikave majolk Irene Radej ter umetnostnega zgodovinarja in specialista za Plečnika Noaha Charneyja.
Demokratična republika Kongo je ena najrevnejših držav na svetu, a ima tudi precej bogatašev. Kar 70 odstotkov prebivalcev se preživlja z manj kot dolarjem na dan, medtem ko jih je 6 odstotkov milijonarjev. Podjetniki, umetniki, nekdanji vodje upornikov so se v zmedi Kinšase dobro znašli in živijo v varnih in razkošnih predelih glavnega mesta. Drugod pa morajo za golo preživetje v globokih rudniških rovih celo otroci kopati koltan. CONGO: MILLIONAIRES OF CHAOS / Francija / 2019 / Režija: Guillaume Dumant
Dokumentarni feljton o oddajnikih, ki so nam v 20. stoletju omogočili pogled v svet iz domačih naslonjačev. Oddajniki in (dobre) zveze je dokumentarna zgodba o velikih stolpih, parabolah in zanesenjakih, ki so jih gradili, sega v davno leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je na direkciji Pošte sestavil kar sam. Oddajniki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Med 2. svetovno vojno so omogočali delovanje ilegalne radijske postaje Kričač, sredi petdesetih let pa tudi javni televizijski program. Prelomen je bil 14. februar 1965, ko je začel na Krvavcu obratovati prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami. Prve oddaje v barvah smo lahko gledali leta 1966. Prav zato so oddajnike poimenovali »okno v svet«, saj je prek njih skozi televizijske zaslone prihajal svet v slovenske domove. Pomembno vlogo so odigrali tudi med vojnami, med drugo svetovno vojno so bili tarča nacističnih sil, v zadnji osamosvojitveni pa jugoslovanske armade. Ta je med 10 dnevno vojno napadla šest glavnih in najbolj pomembnih oddajnikov ter jih močno poškodovala. Vsak med njimi nosi svojo zgodbo. Bodisi zaradi zgodovinskega, strateškega ali kakšnega drugega pomena. Danes v času hitre digitalizacije se je njihova vloga spremenila in večina je že ugasnila. 100 odstotno deluje le še Krvavec in kmalu bodo oddajniki postali le še spomin nekega drugega časa.
Pretepanje, porivanje, lasanje, zafrkavanje, izključevanje, podrejanje, žaljenje, izsiljevanje … In še nešteto drugih podobnih izrazov bi se lahko spomnili, da bi z njimi opisali medvrstniško nasilje. Kakšna je dinamika nasilja med vrstniki, kdo so povzročitelji in kdo žrtve, v oddaji Na kratko.
V začetku januarja so se v Washingtonu na protestih zbrali podporniki zdaj že bivšega predsednika Trumpa. Protest se je razvil v nemire in končal z vdorom jeznih protestnikov v ameriški kongres. Jezni ljudje pa demonstrirajo tudi drugod po svetu, tudi pri nas. Ali smo v tem času še posebej jezni? Ali postajamo jezna družba? Jezo doživljamo vsi ljudje ne glede na narodnost ali raso. Ko smo jezni, imamo vsi podobno obrazno mimiko in telesno govorico. Jeza je namreč eno izmed primarnih čustev. Zakaj potrebujemo jezo? Kaj je pri jezi negativnega in kaj je pozitivno?
V središču filmske pripovedi je zgodba o dveh odtujenih polsestrah iz Izole, ki morata zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin zaživeti skupaj v majhnem najetem stanovanju v Ljubljani. Njuna težava je, da iz različnih razlogov težko izražata čustva naklonjenosti, vendar pa skupno bivanje in razreševanje dogodkov iz njune preteklosti počasi spreminja njun medsebojni odnos. Režija: Damjan Kozole V glavnih vlogah: Urša Menart (Irena), Liza Marijina(Nezha), Jurij Drevenšek (Brane), Peter Musevski (Silvo), Labina Mitevska (Ardita)
Ni dvoma, kranjska klobasa je slovenska, a njena zgodba seže daleč čez njene današnje meje in časovne okvire. To ni samo zgodba o mesnem izdelku in jedi, temveč tudi o ponosu in simbolu slovenstva, vzponih, padcih in preporodu njene priljubljenosti, poti v vesolje, slavi in prepoznavnosti na drugih celinah. Kakšna in iz česa je prava kranjska klobasa, kdo in s kom se je boril za njeno zaščito? Kaj je o njej menda rekel cesar Franc Jožef, ko jo je prvič pokusil? Jo dovolj cenimo? Kako kranjska klobasa postane in ostane družinska tradicija? Kako se na krožniku ujame s čokolado, kaj počne na nogavicah in kje vse jo še najdemo? Scenarij Milica Prešeren, režija Tina Novak.
Neveljaven email naslov
