Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolgo je veljalo, da so človekovi možgani poveljujoče središče celotnega telesa in da drugi organi le sledijo njihovim ukazom. A nova znanstvena dognanja kažejo, da je lahko tudi obratno in da naše telo deluje kot pravo družbeno omrežje. Med različnimi deli, sistemi in organi poteka nenehna in učinkovita izmenjava informacij. Organi komunicirajo med seboj in uravnavajo svoje delovanje tudi brez posredovanja možganov. THE BODY, MIRACLES OF THE INNER SOCIAL NETWORKS / NOTRE CORPS, CE RÉSEAU SOCIAL / Francija, Japonska / 2020 / Režija: Pierre-Francois Gaudry
V tretjem delu Sam Neill na vzhodni obali Avstralije sledi kapitanu Cooku, ki ga aborigini konec 18. stoletja niso sprejeli z zanimanjem kot prej novozelandski staroselci. Njihovo navidezno ravnodušje do evropskih raziskovalcev so si ti narobe razlagali in Avstralijo razglasili za nikogaršnje ozemlje. V resnici je bila celina že tisočletja naseljena z ljudstvi, ki so obdelovala zemljo in imela razvito svojo značilno kulturo. Eno od njih je o Cookovem prihodu celo spesnilo pesem, ki se je ohranila vse do danes. PACIFIC WITH SAM NEILL / Avstralija / 2018
Avtorji poljudnoznanstvene dokumentarne serije obiščejo deževni gozd Bornea, puščavo Namib, dolino Luangwa v Afriki, Galapaške otoke, Patagonijo in Aljasko. Gledalcem približajo življenje na zadnjih koščkih našega planeta, ki jih še lahko imenujemo rajska. To so odročna življenjska okolja, kjer pogosto vladajo skrajne vremenske razmere, a so ravno zato ostala nedotaknjena. 3. del: Luangwa – smaragdna dolina Na koncu vzhodnoafriškega Velikega tektonskega jarka leži dežela, ki jo je čas pozabil – valovite travnate planjave doline Luangwa. Tamkajšnje živali se morajo prilagajati ritmu letnih časov. Deževna doba je za večino čas obilja, sušno obdobje pa predvsem za rastlinojede živali čas preizkušenj. EDEN: UNTAMED PLANET / Velika Britanija, ZDA, Kitajska / 2021 / režija: Valeria Fabbri-Kennedy
Ob 30. obletnici oddaje Radio Ga Ga je nastal dokumentarni film, ki predstavlja vpogled v delovanje oddaje in razumevanje, kako je nastala, se spreminjala in se ustalila v današnji obliki. Uporabljeni so video arhivski posnetki iz prvih let, kjer ob Sašu Hribarju, ki je od vsega začetka duša, energija in motor oddaje, v etru sodeluje tudi Emil Filipčič in ostali začetniki te izjemne radijske oddaje. Poleg posnetkov oddaj iz različnih časovnih obdobij v filmu sodelujejo tudi nekateri ustvarjalci ter liki, ki so jih in jih še vedno imitira ekipa Radia Ga Ga. Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.
Dokumentarna serija v dveh delih predstavlja presenetljive vzporednice med odločitvami, ki sta jih, sicer štiri stoletja narazen, sprejemali znameniti vladarici – kraljici Elizabeta I. in Elizabeta II., pa tudi vzporedni zgodbi škotske kraljice Marije Stuart in princese Diane. 2. del: Kraljici in njuni sovražnici V drugem delu bomo videli, kako je na vladavino obeh kraljic vplival prihod dveh izjemnih žensk, ki sta resno ogrozili njun položaj na prestolu. V 16. stoletju je bila tekmica Elizabete I. škotska kraljica Marija Stuart, njena sestrična in sprva prijateljica, ki jo je Elizabeta zaradi dvornih spletk nazadnje dala usmrtiti. Najhujšo krizo v vladavini kraljice Elizabete II. pa je povzročila princesa Diana. Zaradi velike priljubljenosti in pozneje tragične smrti, na katero se je kraljeva družina odzvala zelo hladno, je med Britance zasejala dvom o smislu monarhije. Vendar je Elizabeta z nagovorom državljanom v pravem trenutku obrnila tok zgodovine. ELIZABETH I. AND II.: THE GOLDEN QUEENS / Velika Britanija / 2020 / režija: Sam Berrigan Taplin
Leta 2010 so Američani in Izraelci razvili škodljivo kodo Stuxnet. Z njo so okužili na tisoče računalnikov v iranskih jedrskih obratih in popolnoma ohromili približno petino iranskih centrifug za bogatenje urana, s tem pa močno upočasnili celoten iranski jedrski program. Črv Stuxnet je bilo najučinkovitejše in najbolj prefinjeno do zdaj razvito in uporabljeno kibernetsko orožje. To je bil tudi prvi velik napad ene države na drugo z računalniškim orožjem. Ko se napad razširi, lahko pride do kibernetske vojne. Kaj to pomeni? Hiter razvoj digitalizacije še povečuje kibernetska tveganja. Vse bolj smo izpostavljeni posegom v osebne in druge podatke ter kraji intelektualne lastnine in denarja. Kako varni smo pred kibernetskimi napadi?
Sanjska mašina je dokumentarni film, ki prikazuje strast in predanost slovenskih izdelovalcev predelav ekstremnih motociklov, ki v svetu posegajo po najvišjih lovorikah, pri nas pa ostajajo neznani. Scenarist in režiser filma je Janez Burger.
Naravni rezervat Ormoške lagune je danes skoraj 66 hektarjev veliko mokrišče, ki je raj za ptice. Vendar ni bilo vedno tako. Lagune so bile nekoč bazeni za industrijsko odpadno vodo. Da bi tovarna podarila in vrnila svoje zemljišče naravi, se ne zgodi prav pogosto. Pa vendar se je! In ta košček zemlje se je razvil v neverjetno naravno bogastvo.
Ali lahko domnevni vir najsmrtonosnejših virusov na svetu skriva tudi pot do bolj zdravega in daljšega življenja? Netopirjev se drži zlovešči sloves potencialnih virov nekaterih najsmrtonosnejših izbruhov bolezni: ebole, mersa, sarsa in nedavno virusa SARS-CoV-2, ki je povzročil pandemijo covida 19. Vendar znanstveniki odkrivajo nove dokaze, da so netopirji biološka čudesa, ki premorejo ključ do dolgoživosti, saj so odporni na bolezni, ki jih prenašajo. BAT SUPERPOWERS / ZDA, Francija / 2021 / Režija: Raphaël Hitier
Danes v nebotičnikih živi in dela več ljudi kot kdaj prej. Zaradi rasti prebivalstva in gospodarskega razcveta se množijo tudi ti visoki in trdni gradbeni čudeži, ki kljubujejo zakonom fizike. Toda občasno so vseeno uničeni v požarih ali potresih, zaradi pogrezanja tal. Kako varne so torej stolpnice? HIGH-RISK HIGH-RISE / ZDA / 2021 / Režija: Larry Klein
Cikel ZF-filma. Poetična klasika Andreja Tarkovskega. Socialni psiholog Kris Kelvin je poslan na vesoljsko postajo, ki kroži nad orbito oddaljenega planeta Solaris, da bi raziskal, zakaj je tamkajšnja posadka izgubila enega od članov. Preostala dva kozmonavta sta zelo skrivnostna in nekooperativna. Kelvin doživi pretres, ko se na postaji sreča s svojo deset let pokojno ženo. Planet lahko oživlja preteklost in nastavlja zrcalo najsilovitejšim vzgibom ter konfliktom človeške duševnosti. Izkaže se, da je sam planet inteligenten in da z opazovanjem posadke pravzaprav raziskuje človeško vrsto. Eden najpomembnejših znanstvenofantastičnih filmov vseh časov je prav toliko zgodba o nesmrtni ljubezni kot zgodba o znanosti, neznanem v človeku in onstran njega. Počasni tempo, dolgi prizori in njihova edinstvena struktura dajejo filmu meditativen značaj in nagrajujejo potrpežljivega gledalca, ki od kinematografije pričakuje odpiranje novih svetov z novimi izkušnjami. Ponujajo tudi obilo estetskega ugodja, saj je film sestavljen iz številnih prizorov presunljive in edinstvene lepote. Posebna oblikovna zasnova filma, ki je značilna za avtorski slog Andreja Tarkovskega, sovjetskega cineasta, ki ga najpogosteje označujejo za osrednjega filmskega poeta 20. stoletja, pa služi tudi gledalčevi refleksiji idej, ki so človeku kar najbolj notranje: časa, spomina, tesnobe, sanj, izgube, lepote, ljubezni, neznanega … Izvirni naslov: SOLARIS / Sovjetski film, 1988 / Režija: Andrej Tarkovski / Scenarij: Stanisłav Lem (roman), Fridrik Gorenštejn / Igrajo: Natalija Bondarčuk, Donatas Banjonis, Juri Jarvet
Kino Šiška, nekdaj kino z največjim platnom na Balkanu, danes center urbane kulture, je septembra 2019 beležil 10-letnico nove namenskosti. Vso kompleksnost njegovega delovanja predstavlja dokumentarni film Maje Pavlin. Popelje nas v čas, ko je stavba še služila imenu – v čas kroničnega pomanjkanja ustreznih prostorov za sodobno glasbeno, vizualno in uprizoritveno umetnost, prek negotovosti četrtne skupnosti ob zaprtju kinematografa do odprtja in vzpostavitve osrednje slovenske institucije za urbano ustvarjalnost z najbolje opremljeno koncertno dvorano v tem delu Evrope ... in z ekipo, ki je 10 let gradila prepoznaven karakter tega netipičnega javnega zavoda. Produkcija, ki sodi v kategorijo urbana – od glasbe, plesa do vizualne umetnosti, je pestra. Da pa je tovrstna ustvarjalnost tudi v luči širše slovenske javnosti dobila enakovredno veljavo “ugledni”, z javnimi sredstvi podprti umetnosti, je poskrbel prav Center urbane kulture Kino Šiška. Ta kljub formi javne ustanove ne ubija živosti, spontanosti in nepredvidljivosti urbane scene in v tem pogledu zaseda posebno mesto med javnimi zavodi. Velik izziv pri ustvarjanju filma je bilo vprašanje, kako goro materiala – arhivskega in aktualnega – povezati v smiselno in gledljivo celoto. Kako specifično in kompleksno področje približat gledalcu, ki morda širine in pestrosti urbane ustvarjalnosti ne pozna? Avtorico je pri tem vprašanju rešil gospod Lojze, nabriti 90-letni sosed Kina Šiška, ki z zanimanjem spremlja vse, kar se s centrom urbane kulture in okoli njega dogaja ter ob naraščajoči izključujoči družbeni klimi riše rdečo nit dokumentarca – ta je odprtost in povezovanje. Medgeneracijsko, multikulturno, žanrsko, subkulturno … Filmska naracija pa združuje tudi različne misleče akterje urbane scene v konstruktiven dialog s skupno željo po še boljšem in produktivnejšem (so)delovanju.
Brata Grimm sta ustvarila pravljično podobo gozdov in njihovih skrivnostnih prebivalcev, ki še danes buri domišljijo. Zbirala sta legende in pripovedke, ki so stoletja živele med ljudmi, jim vdahnila svež pomen in pečat svojega časa. In kaj se skriva za srhljivim čarom gozda? Ni vse le plod domišljije. V starodavnih bajkah je vselej zrno resnice. GRIMM'S FOREST - THE NATURE OF FAIRY TALES / Nemčija / 2021 / Režija: Almut Hauschild, Christoph Hauschild, Klaus Müller
Že v antiki so vedeli, da ima sončna svetloba terapevtski učinek. Danski zdravnik Niels Ryberg Finsen je konec 19. stoletja prvi zdravil obliko kožne tuberkuloze s sintetizirano umetno ultravijolično svetlobo. Leta 1903 je za to dobil Nobelovo nagrado za medicino. Danes vemo, da so sončni žarki za nas nevarni, vendar svetlobo za zdravljenje uporabljamo še zdaj. Eden od primerov njene uporabe je podporna terapija pri celjenju kroničnih ran in ran, ki nastanejo zaradi sindroma diabetičnega stopala. Pri zlatenici novorojenčke obsevajo z modro svetlobo, ki povzroči, da se bilirubin lahko izloči iz telesa, in tako odpravijo zlatenico. Kje še lahko za zdravljenje uporabljamo svetlobo in katero pri tem uporabljamo?
Življenjska zgodba karizmatičnega branilca Soče, generala Svetozara Boroevića, edinega nenemškega feldmaršala avstro-ogrske monarhije. Režiser in scenarist Valentin Pečenko odstira Boroevićevo pot »od slave in zvezd do padca in pozabe«, ki je simbolično tudi zgodba propada večne habsburške monarhije. Eden največjih vojskovodij prve svetovne vojne je pozabljen in v pomanjkanju maja 1920 umrl v 64. letu starosti v Celovcu. Njegov pogreb na Dunaju, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, je potekal brez državniških časti. Grob mu je iz izgnanstva plačal zadnji avstrijski cesar Karel. General Boroević je kot poveljnik soške armade proti vsem pričakovanjem porazil Italijane, ki so bili v izraziti premoči tako v pehoti kot orožju. Ljubljanski župan Ivan Tavčar ga je zaradi zaslug pri obrambi soške fronte avgusta 1915 imenoval za častnega meščana Ljubljane, a so ga že junija 1919 na predlog mestnega personalno pravnega sveta črtali s tega seznama. Leta 2009 je mestna občina Ljubljana generalu Boroeviću naziv častnega meščana vrnila. K raznolikosti filma pripomorejo številni priznani domači in tuji zgodovinarji ter preučevalci zgodovine. O generalu Boroeviću spregovorijo v sedmih evropskih jezikih in z različnih vidikov presojajo vlogo in pomen branilca Karpatov in legendarnega poveljnika soške fronte. Na Primorskem in krajih ob reki Soči je spomin nanj še vedno zelo živ, kot tudi legende in ledinska imena po njem. Marsikatero manj znano dejstvo o Boroeviću in prvi svetovni vojni pa bo širši slovenski javnosti v filmu predstavljeno prvič.
Ob 100-obletnici Narodne galerije v Ljubljani je nastal film o simbolnem pomenu naše osrednje galerije nekoč in danes. Spoznali bomo razmere ob ustanovitvi akropole slovenskih lepih umetnosti in najvišje umetnostne ustanove naroda, kot so jo poimenovali ustanovitelji, in jih primerjali z drugimi evropskimi narodi in njihovo muzejsko tradicijo. V filmski pripovedi predstavljamo današnjo zbirko, dogodke, poklice in delo z obiskovalci v Narodni galeriji, obiskali pa smo tudi Prago ter iskali povezave med našo in češko Narodno galerijo. Naslov dokumentarnega filma Razkošje lepega je povezan z zakoncema Malešič iz Kamnika, ki nas bosta, kot člana Društva prijateljev Narodne galerije in navdušenca nad lepim, popeljala v svet umetnosti prek svoje življenjske zgodbe in spominov. Film je nastal po scenaristični predlogi Andreja Dobleharja in v režiji Aleša Žemlje. Direktor fotografije je bil Bernard Perme.
Voda je vir življenja, vendar so prav vodna okolja pod največjim pritiskom. V Evropi je manj kot polovica vodnih ekosistemov takšnih, ki bi jim lahko rekli »zdravi«. Le zdrava vodna okolja lahko zagotavljajo čisto pitno vodo, preprečujejo poplave, uravnavajo mikroklimo in shranjujejo ogljik. Taka okolja izginjajo. Stanje bi lahko primerjali z boleznijo, le da povzročitelj bolezni ni virus, ampak človek.
Reporter Ervin Hladnik Milharčič, Novogoričan, se v cestnem kolažu obmejnih vinjet vrne v svoje kraje in potuje ob današnji meji. Meje so resna stvar. Tu se stikata latinski in slovanski svet, Srednja Evropa in Mediteran – in tu ni čistokrvnosti. Tu živijo fantastični ljudje. Milharčič nam pomaga spoznati, kaj se je tam mešalo, izmenjevalo in tihotapilo - nekoč in danes. Kako je Drago Mislej Mef čez mejo pripeljal električno kitaro, od kod Iztoku Mlakarju ideja, da svet ni resen, kako so z vsake strani "pobrali tabulše" Tminski madrigalisti, zakaj so aleksandrinke naredile pravo malo revolucijo, kako se sliši vstajenska maša v Gorici in med drugim še kako Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič zaznamuje prvomajsko proslavo. Svet ob meji je videti kot neskončna, brezmejna pokrajina odprtega neba in duha. Skozi mozaično pripoved dokumentarec zgradi podobo ene ključnih tem današnjega časa: o življenju, medkulturnih razlikah in dilemi, kako ravnati z njimi.
Dokumentarna oddaja predstavi vznemirljivo zgodbo o razvoju enega najpomembnejših alpskih prelazov v Evropi, prelaza Gotthard – vse od pešpoti skozi visokogorje do izgradnje izjemnega železniškega predora. Nekoč so trgovci in romarji za prehod potrebovali 30 ur hoda. V 19. stoletju so ljudi s severa in juga povezale poštne kočije. Danes globalno segrevanje predstavlja velike težave za tamkajšnje prebivalce. Strokovnjaki skušajo z različnimi metodami ublažiti njegove učinke in bolje napovedati dolgoročne posledice. MYTHOS GOTTHARD - PASS DER PIONIERE / GOTTHARD - MOUNTAIN PASS OF PIONEERS / Nemčija / 2018 / Režija: Verena Schönauer
Stanley Kubrick v dragocenem intervjuju razkrije veliko o svojih filmskih mojstrovinah. Najskrivnostnejši ameriški filmar je bil vse življenje odmaknjen od javnosti, kar je obrodilo nepregledno število interpretacij in teorij umetniških zarot o skrivnih elementih njegovih filmskih mojstrovin. Dokumentarni film da glas samemu avtorju. Ob spremljavi arhivskih posnetkov in filmskih prizorov imamo priložnost prisluhniti dragocenemu intervjuju, ki ga je s Kubrickom opravil filmski kritik Michel Ciment. Stanley Kubrick je v svoji karieri posnel »le« trinajst celovečernih filmov, vendar do današnjega dne ostaja eden najbolj cenjenih avtorjev ameriškega filma. Izvirni naslov: KUBRICK PAR KUBRICK / Francija, 2019 / Režija: Grégory Monro
Neveljaven email naslov
