Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Izobraževalne vsebine za srednješolce - Arhiv

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Sedem svetov - en planet - Evropa, koprodukcijska dokumentarna serija, 5/8

5. 12. 2020

5. Evropa Najbolj naseljena celina v nekaterih kotičkih skriva presenetljive živali. Nad Gibraltarjem kraljujejo edine evropske opice, na dunajskih pokopališčih pa se hrčki bojujejo za najboljše ozemlje. Okolica italijanskih gorskih vasi je prizorišče lovskih pohodov volkov, globoko v slovenskih jamah pa mladiči zmajev dočakajo celo sto let. Vse to življenje tli kljub temu, da je površje celine spremenjeno skoraj do nerazpoznavnosti. SEVEN WORLDS, ONE PLANET / Francija, Kitajska, Nemčija, Velika Britanija, ZDA / 2019 / Režija: Fredi Devas, Emma Napper, Chadden Hunter, Giles Badger

Dediščina Evrope Dunaj: cesarske sanje dinastije, britanska dokumentarna oddaja, 3/3

3. 12. 2020

Po zmagi nad Napoleonom je dunajski kongres v letih 1814 in 1815 mesto za več mesecev spremenil v politično in družabno prestolnico Evrope. Habsburžani so znova trdno zgrabili politične vajeti celine, a so sčasoma vse težje obvladovali veliko večnarodno državo. Leta 1867 je Avstrijsko cesarstvo postalo dvojna monarhija Avstro-Ogrska, pravice zase pa so zahtevali tudi drugi slovanski narodi. Na Dunaju so se prebujale nove politične in umetniške ideje, vendar tudi nacionalizem in sovraštvo do Judov. Porazu Avstrije v prvi svetovni vojni je v drugi svetovni vojni sledila priključitev Hitlerjevi Nemčiji, leta 1955 pa je država postala samostojna. Danes je Dunaj veličastna in velika prestolnica majhne demokratične države, ki pa bo za vselej ostala prestolnica duha.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Dan osvoboditve, dokumentarni film

2. 12. 2020

Dokumentarni zapis nastopa skupine Laibach v Severni Koreji. Pod ljubečim, a trdnim vodstvom dolgoletnega navdušenca je kultna skupina Laibach na presenečenje vsega sveta postala prvi tuji rock bend, ki je kadarkoli nastopil v Severni Koreji. Ob srečanju s strogo ideologijo in kulturnimi razlikami se skupina le s težavo prebija skozi šivankino uho cenzure, preden jo spustijo pred občinstvo, ki se še nikoli ni soočilo z alternativnim rokenrolom. Medtem na mejo med obema Korejama postavljajo propagandne zvočnike in odštevanje do začetka vojne se začne. Hribi oživijo … z zvoki glasbe.

50 knjig, ki so nas napisale Dominik Smole: Antigona

2. 12. 2020

“Tako idejno bogatega in stilno dovršenega dramskega besedila nismo slišali že od Cankarja dalje,” je po krstni predstavi Antigone ugotavljal profesor Vladimir Kralj. Smoletove Antigone se ne uprizarja prav pogosto, čeprav ob natančnejšem prebiranju preseneča aktualnost Smoletovega besedila, ki ga je leta 2010 uprizoril režiser Jaka Andrej Vojevec. In kaj se zgodi s pieteto, ko pokojnika ni? Razumevanje Smoletove Antigone so ključno zaznamovali dolgo zamolčani zgodovinski dogodki, vezani na drugo svetovno vojno. O tej temi je tekel pogovor s filozofinjo dr. Spomenko Hribar v okolju ljubljanskega Navja.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Odpotovanja - Japonska: Preteklost, potopis, 7/13

30. 11. 2020

Scott in Justin nadaljujeta raziskovanje Japonske, tokrat zunaj mestnega vrveža, na otokih Okinava, Jagadži, Mijadžima in Zemami. Na Mijadžimo sta, skupaj s snemalcem Andrejem, šla pozno zvečer, ko turistični utrip potihne in se po pristanu pasejo srnjad in druge divje živali. Justin, velik ljubitelj živali, je bil navdušen. Ampak Japonska je tudi v divjini močno avtomatizirana, in že tako preprosto opravilo, kot je dotakanje goriva, je lahko frustracija. Sploh če v bencinski tank natočiš dizelsko gorivo …

Kulturni vrhovi Uršlja gora

30. 11. 2020

Na Uršlji gori je postavljena najvišje ležeča cerkev na Slovenskem, ki je prava gorska katedrala. Zgrajena je bila v dobi protireformacije, njen nastanek pa je povezan z znamenitim ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Uršlja gora je orientacijska in simbolna točka, ki sooblikuje mitično krajino Mislinjske doline, domačini pa ji pravijo kar Gora. Oddaja bo predstavila vrh, ki ni samo romarsko središče, temveč tudi priljubljen izletniški cilj in oddajniška točka RTV Slovenija.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Zaton antibiotikov, novozelandska dokumentarna oddaja

30. 11. 2020

Kaj se zgodi, ko zdravila prenehajo delovati? Smo v vojni z resnično bistrimi bakterijami. Res je tudi, da smo vse bolj odporni na antibiotike. Morda so eno najpomembnejših zdravil, a res je tudi, da bodo kmalu prenehali delovati. Če zbolimo, moramo le vzeti antibiotik in kmalu bomo zdravi. Če izgubijo moč, pa se bomo vrnili 200 let v preteklost. V 19. stoletju je bila bolnišnica pogosto obsodba na smrt. Moderna medicina se je rodila s penicilinom, a zdaj se doba antibiotikov bliža koncu. V enem samem stoletju so mu bakterije vzele moč. To je dokumentarna oddaja o prihodnosti medicine. Apokalipsa antibiotikov je na obzorju. Mikrobiologi in zdravniki pojasnjujejo, kaj je šlo narobe in kakšne načrte imajo za prihodnost.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Duran Duran: Nekaj morate vedeti, britanski dokumentarni film

29. 11. 2020

Simon Le Bon, pevec britanske pop rock skupine Duran Duran, nastale leta 1978 v Birminghamu, si je kot otrok želel, da bi bil občudovan. In v 80. letih prejšnjega stoletja se je članom zasedbe zgodilo prav to – obnoreli so navdušeno poslušalstvo in, kot priča supermodel Cindy Crawford, so bile vanje zagledane vse najstnice. Dokumentarni film predstavi štiri desetletja dolgo ustvarjanje, prepredeno s slavo, velikimi uspehi in strmimi padci, svetovnimi turnejami, snemanji eksotičnih videospotov, norimi zabavami in oboževalci. Basist John Taylor o dolgoživosti skupine razmišlja na svojem domu v Los Angelesu, pevec Simon Le Bon se sreča z zborovodjo iz mladih dni, bobnar Roger Taylor obišče kraj začetka – Birmingham, klaviaturist Nick Rhodes pa za kamere pobrska med znamenitimi opravami, ki so zaznamovale urejeni slog Duran Durana. DURAN DURAN: THERE'S SOMETHING YOU SHOULD KNOW / Velika Britanija / 2018 / Režija: Zoe Dobson

Tuje serije Z druge strani Atlantika, koprodukcijska nadaljevanka, 3/8

29. 11. 2020

Marta z otroki srečno prispe v New York. V prvih dneh ji je v oporo predsednik Roosevelt, ki do nje razvije romantična čustva. Marta po napadu na London ostane v Beli hiši in si pozneje poišče dom v zvezni državi Washington. Olaf v Angliji obupan spremlja, kako se Norvežani podrejajo Angležem. Močno si želi, da bi Norvežanom uspelo vzpostaviti vojaško oporišče v Kanadi, zato Marto spodbuja, naj neguje odnose s predsednikom, saj si obeta koristi od njegove podpore.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Odpotovanja - Japonska: Prihodnost, potopis, 6/13

29. 11. 2020

Justin, Scott in snemalec Andre se znajdejo v srcu Tokia, megalomanske urbane džungle. Pričaka jih Scottova študentska prijateljica Tomoko in jim pokaže japonsko kulinariko, ki pa je Scottu precej bolj pisana na kožo kot Justinu. Ogledajo si tudi slovito ribjo tržnico in strupeno ribo napihovalko, ki velja za specialiteto, a je ob nepravilni pripravi lahko usodna. Scott bi rad Justina naučil nekaj japonskih besed, a fant ima precej več smisla za zabavo kot za jezike. Po prekrokani noči se namenijo na podeželje, v vas s svetišči, da se tam malo umirijo.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Sedem svetov - en planet - Avstralija, koprodukcijska dokumentarna serija, 4/8

28. 11. 2020

4. del: Avstralija Avstralija se je že v času dinozavrov ločila od drugega kopna, zato so na tej celini obtičale nenavadne živali, kakršnih ni nikjer drugje. Kazuar, visok skoraj dva metra in eden od najnevarnejših ptičev na svetu, živi v džungli, kenguruji in vombati na gorskih planotah premagujejo snežne viharje, v gozdovih evkaliptov pa prežijo plenilci, kakršnih drugje ne vidimo. Na odročnih otokih se klatijo tasmanski vragi, ob obalah pa se občasno zbere na tisoče morskih psov. SEVEN WORLDS, ONE PLANET / Francija, Kitajska, Nemčija, Velika Britanija, ZDA / 2019 / Režija: Fredi Devas, Emma Napper, Chadden Hunter, Giles Badger

Dediščina Evrope Dunaj: cesarske sanje dinastije, britanska dokumentarna oddaja, 2/3

26. 11. 2020

Dunaj je po zmagoslavju nad osmanskimi Turki postal veličastna prestolnica, ki je odsevala moč in vpliv Habsburžanov. Vanj so se zgrinjali največji slikarji, kiparji in arhitekti, predvsem pa genialni glasbeniki, kot so bili Mozart, Haydn in Beethoven. Ko je mesto cvetelo, je rodbina, ki je bila na čelu njegovega razvoja, izkušala posledice večstoletnih zakonskih zvez med sorodniki. Tudi to je bil razlog, da je leta 1740 na čelo habsburškega cesarstva stopila prva ženska, Marija Terezija. Vpeljala je številne reforme, a utrdila čvrsto habsburško tradicijo, ki v začetku 19. stoletja ni bila kos revolucionarnemu zanosu Napoleona.

Ugriznimo znanost Naš apetit, oddaja o znanosti

26. 11. 2020

Jemo, da preživimo. A ne vedno. Včasih nismo lačni, a jemo, ker hrano vidimo, ker nam je dolgčas ali ker smo v stresu. Kako deluje naš apetit in kaj sproža željo po hrani? Raziskava na vinskih mušicah kaže, da željo po hrani določa tudi črevesna mikrobiota. Z izbiro prave hrane lahko pomagamo črevesnim bakterijam, da bodo sprožale apetit po več zdrave hrane. Če pa jemo sladko, bo naša potreba po sladkem čedalje večja. Kako pa nam je želja po sladkem pomagala preživeti v evoluciji?

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Velike osebnosti 20. stoletja - Znanstveniki, britanska dokumentarna serija, 3/8

26. 11. 2020

Kdo so velike osebnosti 20. stoletja? Britanska dokumentarna serija predstavlja dosežke in življenjske poti izjemnih ljudi, ki so v preteklosti premikali meje mogočega in sooblikovali današnji svet. Spoznajmo, torej, nekatere izmed najvplivnejših voditeljev, raziskovalcev, znanstvenikov, slavnih oseb iz sveta zabave, aktivistov, športnikov in umetnikov prejšnjega stoletja. 3. del: Znanstveniki Tretji del dokumentarne nanizanke predstavlja štiri pomembne znanstvenike, ki so se s svojimi dognanji zapisali v zgodovino. Marie Curie in Albert Einstein sta si vsak v svojem času in na svojem področju drznila razmišljati po svoje in tako ovrgla nekoč veljavne teorije. Britanski matematik in kriptoanalitik Alan Turing je razvozlal delovanje nemškega šifrirnega stroja Enigma, a je bil obenem preganjan zaradi svoje istospolne usmerjenosti. Za kitajsko znanstvenico Tu Jovjov pa je svet izvedel šele 40 let po njenem prelomnem odkritju zdravila proti malariji.

Dokumentarni filmi in oddaje – izobraževalni program (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Velike bolezni, izobraževalno-zgodovinska oddaja

26. 11. 2020

Pred epidemijo novega koronavirusa, ki jo doživljamo letos, je naše kraje prizadelo kar nekaj večjih pojavov bolezni, ki so med prebivalstvom zahtevale velik davek. V oddaji predstavimo tri največje in najbolj smrtonosne – kugo, kolero in špansko gripo. Sredi 14. stoletja je po Evropi kosila smrtonosna epidemija kuge, do sedaj najbolj nalezljiva bolezen, ki je bila usodna za tretjino tedanjega prebivalstva, korenito pa je spremenila tudi tok evropske zgodovine... Nihče ni bil varen pred njo - ne cerkveni dostojanstveniki, ne kralji in kraljice, ne meščani ne siromaki in ne otroci. Učenjaki so za strašno epidemijo videli več razlogov: posebno postavitev planetov, pokvarjen zrak zaradi gnilobe, slabega in nezdravega vremena in stoječih voda; po drugih razlagah naj bi kugo s pomočjo hudiča širile čarovnice, najbolj pa se je uveljavila razlaga, da je bolezen šiba božja kot kazen in opomin, naj se ljudje spreobrnejo. Danes kugo občasno zasledimo v Aziji, delih Afrike in Amerike, v Evropi pa ne več. Za zdravljenje uporabljajo antibiotike, obstaja pa tudi cepivo. Kolera je zelo kužna infekcijska bolezen, pri kateri je vir okužbe ponavadi onesnažena voda in je v Evropo prišla iz Indije v prvi polovici 19. stoletja predvsem zaradi povečanja prometa in trgovskih stikov. Na Kranjsko so jo predvsem zanesle vojaške čete, ki so prehajale čez to ozemlje Sprva so za preprečevanje širjenja okužb še zapirali meje, vendar pa, ker se je to izkazalo za preveč radikalno zaščitno sredstvo, ki je bilo neučinkovito in drago, hkrati pa je uničevalno delovalo na lokalno gospodarstvo, so jih v Habsburški monarhiji v naslednjih epidemijah opustili. Pandemija španske gripe, ki je ves svet prizadela v letih 1918–1920 in je zaradi nje umrlo skoraj 5 odstotkov prebivalstva – med 50 in 100 milijoni ljudi, v kolektivnem spominu živi kot ena od najhujših bolezni, ki so kadarkoli prizadele človeštvo. V različnih sodobnih zapisih se pogosto pojavlja kot metafora za umiranje in za katastrofo, ki je zdesetkala človeško populacijo in ki je terjala več življenj kot prva svetovna vojna. Vendar pa lahko to v splošnem široko poznano pandemijo, presenetljivo, v zgodovinopisju označimo za »slona v sobi«, ki ga dolgo nihče ni opazil. S špansko gripo so se zgodovinarji po svetu resno začeli ukvarjati šele leta 1998. Skozi oddajo nas vodi zgodovinarka dr. Katarina Keber, raziskovalka zgodovine socialne medicine z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Scenaristka oddaje je Tatjana Markošek, režiser, Franc Arko.

Tuje serije Najglasnejši glas, ameriška nadaljevanka, 7/7

25. 11. 2020

Napoči trenutek, ko se Rupertova sinova lahko spravita na Rogerja in zmagata. Doslej ga je namreč oče Rupert, kljub vsem nečednostim, močno podpiral, saj mu je prinašal veliko denarja. Zaradi javnih obtožb Carlsonove pa se pokaže priložnost, da Rogerja končno odrežejo z vrha Fox Newsa. Obtožnica raste, ženske prekinjajo svoj molk in spisek nadlegovanih žensk narašča, hkrati z Rogerjevo paranojo. A ni pomoči, Rogerjevi dnevi pri Foxu so šteti, žena Beth pa končno spregleda.

50 knjig, ki so nas napisale France Prešeren: Poezije

25. 11. 2020

Z Boštjanom Gorencem - Pižamo smo se v okolju Trnovske cerkve pogovorili o tem, ali je blasfemično hoditi po Prešernovih verzih na Čopovi ulici in kako na to gleda kot avtor vulgarizacije klasikov. Obenem smo se vprašali, kako danes razumemo slovenske klasike: kot resnobneže ali kot nekoga, ki mu dovolimo, da stisne kakšen tvit? Zatem smo se na Wolfovi ulici pod oknom Primičeve Julije srečali s psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek, s katero smo se pogovarjali o tematiki in pomenu neuslišane ljubezni. Skozi oddajo smo spremljali iskrive izjave slovenskih kulturnikov o tem, kaj jim pomeni Prešeren.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Velike osebnosti 20. stoletja: Raziskovalci, britanska dokumentarna serija, 2/8

25. 11. 2020

Kdo so velike osebnosti 20. stoletja? Britanska dokumentarna serija predstavlja dosežke in življenjske poti izjemnih ljudi, ki so v preteklosti premikali meje mogočega in sooblikovali današnji svet. Spoznajmo, torej, nekatere izmed najvplivnejših voditeljev, raziskovalcev, znanstvenikov, slavnih oseb iz sveta zabave, aktivistov, športnikov in umetnikov prejšnjega stoletja. 2. del: Raziskovalci Drugi del, posvečen slavnim raziskovalcem 20. stoletja, nas najprej popelje na Antarktiko, kjer je Ernest Shackleton leta 1915 po večmesečnem boju z ledenim morjem na varno pripeljal vseh 60 članov svoje odprave. Spoznamo Britanko Gertrude Bell, ki je v 20. letih raziskovala današnji Irak, Neila Armstronga, ki je v imenu človeštva razširil meje takrat znanega vesolja, in nazadnje Jane Goodall, ki je ob raziskovanju šimpanzov v Afriki med prvimi opozarjala na nujnost zaščite naravnega okolja.

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program Baron iz province; Žiga Zois, začetnik razsvetljenstva na Slovenskem, dokumentarni film

24. 11. 2020

Intimni dokumentarec scenarista in režiserja Bojana Labovića Baron iz province se ukvarja z zgodbo velikega slovenskega razsvetljenca Žige Zoisa. Večino svojega življenja je preživel v palači na Bregu v Ljubljani, kjer so se že po letu 1780 zbirali napredni slovenski razsvetljenci. Poimenovali so jih Zoisov krog. Baron Žiga Zois je bil namreč njihov mecen, jih materialno podpiral, spodbujal in usmerjal ter bil tako središčna osebnost. Tudi po letu 1797, ko zboli in ga protin, takratna bolezen premožnih, do konca življenja priklene na voziček. Od tega leta Zois sploh ne zapusti več svoje ljubljanske palače. Polnih 22 let, vse do svoje smrti. Nepredstavljivo dosti časa, ki ga ob razmišljanju o Žigi Zoisu preprosto velikokrat spregledamo. S tem pa spregledamo tudi njegovo intimo, njegov pogled na svet in sebe samega. Pogled, ki ga avtorji filma začnejo po obisku članov Zoisovega kroga pri svojem mecenu. Je leto 1815 in Zois plemeniti Edelstein, Žiga, ki že 18 let ni izstopil iz svoje palače, je spet sam. In razpet med provinco in svetom pluje med svojimi spomini in vizijami. Se ustavlja med različnimi podobami in razmišljanji. In drži krmilo. Je kot kapetan na ladji. Sedeč na vozičku, ki ga je izdelal sam. Barona Zoisa interpretira dramski igralec Vladimir Jurc.

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Ali mesna industrija ogroža planet?, britanska dokumentarna oddaja

24. 11. 2020

Meso je postalo pakiran izdelek na trgovskih policah, zavest o njegovem resničnem izvoru, da je torej zanj treba vzrediti žival, zaradi množičnosti prireje in neverjetne porabe pa mnogokje na svetu žrtvovati tudi okolje in biotsko raznovrstnost, pa se izmika. Raziskave potrjujejo, da bi bilo za ustrezno zajezitev negativnih posledic, ki jih živinoreja povzroča okolju, nujno znatno zmanjšati porabo mesa – vsak človek bi smel na teden pojesti le še nekaj 100 gramov mesa, torej le še porcijo ali dve. MEAT: A THREAT TO OUR PLANET / Velika Britanija / 2019 / Režija: Olly Bootle

Stran 1 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov