Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Arhiv

Prvi na maturi Ujeti v Sartrov pekel in skladišče Tjaše Mislej

15. 4. 2024

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Prvi na maturi Ujeti v Gogi in zavodu Svoboda osvobaja

8. 4. 2024

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Radijska igra Jean-Paul Sartre, Klemen Markovčič: Zaprta vrata

26. 3. 2024

Francoski eksistencialist Jean-Paul Sartre je dogajanje igre, nastale po njegovi istoimenski enodejanki, postavil v sodoben "pekel". Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je sam izbral. Tokratno slušno branje Sartrove enodejanke je prvenstveno namenjeno dijakom, torej generaciji Z, ki bo o drami razmišljala v svojem maturitetnem eseju. Predstavitev fabule je zato karseda berljiva in jasna. Hkrati pa je želja, da bi njena zgostitev, nujna za slušni format, omogočila tudi izostritev temeljnih sporočil drame, zlasti njeno etično razsežnost. V slušni izvedbi drame so zato namenoma ohranjeni tudi deli, ki so za mladega odraslega človeka v njegovem življenjskem trenutku težje razumljivi, ker preprosto še nima dovolj izkušenj in let, a so prav gotovo pomembna popotnica za čas pozneje. Uho in mali možgani so namreč dobri sopotniki spomina in njegova podpora. Prevajalka: Draga Ahačič Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Ines – Nina Valič Estelle – Saša Pavlin Stošić Garcin – Matija Vastl Sobar – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata/Huis Clos © Editions Gallimard

Literarni večer Tjaša Mislej: Naše skladišče

26. 3. 2024

Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.

Radijska igra Slavko Grum, Zarika Snoj Vrbovšek: Dogodek v mestu Gogi

25. 3. 2024

Igra je nastala po kultni istoimenski dramski predlogi iz leta 1929, sicer značilno ekspresionističnega dela. Grum se je namreč zgledoval po ruskem gledališkem avantgardističnem režiserju Aleksandru Tairovu in njegovem poskusu uveljavitve tako imenovanega avtonomnega oziroma osvobojenega gledališča. V njem naj bi se odvijalo več prizorov hkrati, vendar ne v logičnem vzročnem zaporedju, ob tem pa naj bi igralci učinkovali samo kot marionete. V teh ozirih se je Grum odrekel tradicionalni dramski zgradbi, s tem pa v slovensko dramatiko uvedel popolnoma novo dramsko tehniko. Razbil je osrednjo zgodbo in jo nadomestil z montažo različnih fragmentov. Tako je za Dogodek v mestu Gogi poglavitna zgodba protagonistke Hane, vse ostale dramske osebe pa so le različne popačene in patološke projekcije njene seksualne travme. O drami bo v eseju iz materinščine razmišljala tudi generacija maturantov 2024. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Sestri Tarbula in Afra – Marijana Brecelj in Zvezdana Mlakar Klef, šepavec in Glas moškega – Ivan Rupnik Umrli naddavkar – Bogomir Veras Hana – Mojca Fatur Gospa Tereza – Ljerka Belak Komi Otmar Prelih – Pavle Ravnohrib Grbavec Teobald – Branko Jordan Gospa Prestopil – Majda Grbac Pisar Klikot – Matej Recer Kaps – Jožef Ropoša Julio Gapit – Brane Grubar Mirna žena – Mojca Ribič Nekdo drug – Matija Rozman Pijani slikar – Janez Starina Punca – Ana Facchini Gospa Župecki – Marinka Štern Mesarjev Konrad – Boris Kerč Sodelujejo še – Zvonka Pangršič, Brane Pangršič, Samo Gašperšič, Maša Valentič in Alenka Kovačič. Pripravljeno v Uredništvu igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006.

Studio ob 17.00 Med lutkami: Nora in Dogodek v mestu Gogi

18. 4. 2023

V drugi od treh oddaj Studio ob 17.00, namenjenih letošnjemu maturitetnemu eseju in tematskemu sklopu Ženska na odru sveta, smo se pogovarjali o drugih dveh obveznih čtivih: Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. Dramski deli sta nastali v različnih zgodovinskih obdobjih, družbenih okoljih in umetnostnih tokovih. Kljub temu ponujata primerjave in vzporednice, vsaka posebej pa številne razmisleke in pomisleke. Odgovore o glavnih likih, temah, idejah, motivih in sporočilu norveške meščanske tezne drame in moderne odrske groteske išče voditeljica Špela Šebenik skupaj z dijakinjami Gimnazije Novo mesto in profesorico slovenščine s te šole Natalijo Petakovič.

Literarni večer Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi

20. 12. 2022

"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.

Prvi na maturi Sodobna slovenska dramatika

23. 5. 2022

Pestrost sodobne književnosti, tako tuje kot slovenske, se odraža tudi v dramatiki. Medtem ko smo v minuli oddaji govorili o dogajanju na evropskih odrih, bomo danes pod drobnogled vzeli sodobno slovensko dramatiko in dve drami, ki ju v šolah mladi največkrat predelajo in nato izbirajo tudi na ustnem izpitu iz slovenščine na splošni maturi. To sta Smoletova Antigona, ki bo prihodnje leto tudi obvezno čtivo za maturitetni esej, in Jančarjev Veliki briljantni valček.

Prvi na maturi Evropska dramatika od 2. svetovne vojne naprej

20. 5. 2022

Od eksistencialističnih dram do dram absurda ...

Prvi na maturi Socialni realizem na Slovenskem

18. 5. 2022

Matura se bliža, zato se bomo v današnji rubriki Prvi na maturi zopet posvetili literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Tokrat gremo v obdobje književnosti med obema svetovnima vojnama, v katerem je prva pomembna smer ekspresionizem, druga pa socialni realizem, o katerem bomo več povedali v naslednjih minutah. S profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Prvi na maturi Reformacija in protireformacija

16. 5. 2022

Tudi danes ob 12.20 je čas za maturitetne vsebine na Prvem. Kar nekaj predmetov, tako na splošni, kot na poklicni maturi smo v oddajah Prvi na maturi že obdelali, v tem tednu pa se bomo posvetili nekaterim literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Reformacija in protireformacija v Sloveniji se pokriva s svetovnim obdobjem, ki ga imenujemo renesansa in humanizem. Gre za zelo pomembno obdobje, saj takrat dobimo utemeljitev glavnih literarnih vrst, od soneta, romana, do novele in drugih. Več o reformaciji in protireformaciji ter o delih, ki v okviru teh smeri čakajo na maturante pri ustnem izpitu iz slovenščine pa v naslednjih minutah – s profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Prvi na maturi Italijanščina kot tuji jezik

13. 5. 2022

Zanimanje za izbiro italijanščine kot tuji jezik na splošni maturi sicer v zadnjem obdobju nekoliko pada, vseeno pa imamo za slabih 100 kandidatov kar nekaj uporabnih nasvetov, ki jim bodo 13. junija prav prišli. Eden izmed teh je na primer ta, da si pri bralnem in slušnem razumevanju vprašanja sledijo po vrsti. Prav tako imate pred slušnim razumevanjem čas, da si preberete vprašanja in se pripravite na to, na kaj boste morali odgovarjati. Če ste odgovor na kakšno vprašanje preslišali, se ne "zataknite", temveč sledite posnetku naprej. Slišali ga boste še enkrat. Doc. dr. Jana Kenda z ljubljanske Filozofske fakultete, sicer predsednica državne predmetne komisije za italijanščino, svetuje še, da ste pri bralnem razumevanju in pisnem sporočanju natančni pri zapisu besed, da ne pozabite na dvojne črke, apostrofe, uporabo členov in spreganje glagolov.

Prvi na maturi Biologija

11. 5. 2022

V minutah, namenjeni maturantom, bomo danes govorili o biologiji – to je še zadnji naravoslovni predmet, pri katerem moramo povedati, kje dijaki na maturi po nepotrebnem izgubljajo točke, in na kaj naj bodo še posebej pozorni. Oddajo je pripravila Špela Šebenik.

Prvi na maturi Umetnostna zgodovina na maturi

9. 5. 2022

Na Prvem je ob 12.20 danes zopet pravi čas za maturitetne vsebine. In s katerim predmetom se bomo srečali in pobližje spoznali tokrat? To je Umetnostna zgodovina, ki jo bodo letos vsi kandidati, ki so ta predmet izbrali na maturi, pisali 6. junija. Pisni del izpita predstavlja 80 % končne ocene, ostalo, 20 % prinaša umetnostnozgodovinski praktikum. Naš sogovornik, Anton Starc, profesor umetnostne zgodovine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in član ter glavni ocenjevalec državne predmetne komisije za umetnostno zgodovino na maturi, je v pogovoru s Tadejo Bizilj razkril nekaj pomembnih podrobnosti izpita in opozoril na napake, ki se jim kandidati lahko izognejo.

Prvi na maturi Medijska in grafična tehnologija

6. 5. 2022

Za vse, ki obiskujejo programe medijski tehnik na Srednjih medijskih in grafičnih šolah, je eden od predmetov na poklicni maturi Medijska in grafična tehnologija. Znanja, ki jih vključuje ta predmet, nabirajo vsa štiri leta šolanja. Pisni del izpita prinaša 60 točk, razdeljen je na dve vrsti nalog. Pri zadnjih dveh strukturiranih nalogah, kjer morate dijaki povezovati znanja z različnih strokovnih modulov, je mogoče "največ odstopanj od naših pričakovanj," pravi Lea Golob, profesorica na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana, članica državne izpitne komisija za poklicno maturo za medijsko in grafično tehnologijo.

Prvi na maturi Farmacija na poklicni maturi

4. 5. 2022

Kot vsak ponedeljek, sredo in petek ob 12.20 je tudi danes čas za rubriko Prvi na maturi. Tokrat več o predmetu Farmacija, drugem maturitetnem predmetu, ki se preverja na poklicni maturi. Pri tem predmetu se ocenjujejo splošne in poklicne kompetence, ki so jih dijaki osvojili pri strokovnih modulih: Oblikovanje zdravil, Analiza zdravil, Zdravila, Rastlinske droge in naravne spojine. Več o tem, kje naj bodo kandidati najbolj pozorni pri tem izpitu in kako naj se izognejo najpogostejšim napakam pa v naslednjim minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Marijo Čerin, profesorico na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo in članico Državne predmetne komisije Poklicne mature za Farmacijo.

Prvi na maturi Družboslovmi predmeti na splošni maturi

2. 5. 2022

Se lahko doma pripravijo na slušni del izpita pri angleščini? Kje po nepotrebnem izgubljajo točke pri zgodovini in na kaj morajo biti pozorni pri reševanju pol pri psihologiji? Odgovore izveste v oddaji Prvi na maturi.

Prvi na maturi Naravoslovni predmeti na splošni maturi

29. 4. 2022

O matematiki, fiziki in kemiji smo veliko govorili v preteklih dveh letih, zato vam tokrat ponujamo le ključne napotke za reševanje teh izpitnih pol na splošni maturi: za vajo rešujte stare izpitne pole, pozorno preberite navodila in bodite natančni!

Prvi na maturi Kako se lotiti maturitetnih pol iz matematike?

14. 4. 2021

Za vajo so sicer še vedno uporabne stare izpitne pole, nov sistem reševanja so mladi že lahko usvojili na spomladanskem predmaturitetnem izpitu. Po pomoč ali dodatno razlago se lahko zatečejo tudi k svojim profesorjem matematike, mi pa jim ponujamo nekaj konkretnih navodil in nasvetov za pisanje matematike na splošni maturi.

Literarni večer Drago Jančar: Veliki briljantni valček

19. 1. 2021

Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Oddajo je pripravila Nada Barbarič, vloge Simona, Doktorja in Volodje so interpretirali igralci Marko Mandić, Radko Polič Rac in Primož Pirnat. Režija: Igor Likar. Leto nastanka: 2014.

Stran 1 od 2
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov