Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tri četrtine zemljinega površja pokrivajo oceani. In čeprav jih več kot 90% ostaja neraziskanih, vemo, da so prebivališča več kot 230.000 znanim vrstam živali in rastlin. Oceani tudi uravnavajo podnebje, proizvedejo več kot polovico kisika na planetu in so vir prehrane za veliko ljudi. Vse višje temperature morja povzročajo katastrofalno beljenje koral. Znanstveniki se trudijo ustaviti posledice, ki jih imajo naraščajoče temperature na ekosisteme koralnih grebenov. Z v laboratorijih gojenimi koralami skušajo te pripraviti na nove življenjske pogoje v morjih. Tako okrepljene korale nato pritrdijo na morsko dno in ob tem upajo, da so vsaj korak pred posledicami podnebnih sprememb.
Lipicanci, ena najstarejših kulturnih pasem konj na svetu, so slovenski ponos, tradicija. Najdemo jih v tudi v naši literaturi, na evrskem kovancu, med protokolarnimi darili. Črna žrebeta, ki z leti osivijo do prepoznavne bele, so vzredili Habsburžani, postali pa so slovenski simbol. Zibelka lipicancev, njihov prvi dom, je Lipica, a jih danes najdemo tudi drugod po Sloveniji in v svetu. Koliko in zakaj je lipicanec tipično slovenski in ali je res samo naš? Zakaj ima pri Slovencih posebno mesto?
V sredo je bil svetovni dan podnebnih sprememb in zdaj že vemo, da teh ne moremo več preprečiti, lahko pa jih upočasnimo. Zaradi toplogrednih plinov kot posledice kurjenja fosilnih goriv in intenzivnega kmetijstva smo že dosegli dopustno mejo segrevanja planeta za stopinjo in pol glede na predindustrijsko dobo. In kaj zdaj? Zganiti bi se morali vsi. Evropska unija je leta 2020 sklenila evropski zeleni dogovor. V njem se države zavezujejo, da bodo do leta 2050 podnebno nevtralne. Pot do podnebne nevtralnosti pa je zeleni prehod. Na primeru izmišljene države iz prihodnosti poglejmo, kaj je to.
Narava ni samo nekaj tam zunaj, za nekoga lepa, za drugega nerazumljiva. Vsi smo del narave, zato je pomembno, da jo ohranjamo v dobrem stanju. V Sloveniji ima varstvo narave dolgo tradicijo. Zavarovanih je približno 14 odstotkov površine države. Imamo en narodni park, tri regijske in 46 krajinskih parkov. To verjetno ni dovolj. Kako še varujemo naravo pri nas in seveda, zakaj, smo raziskali v drugem delu serije Biotopi: Stanje narave v Sloveniji. Scenarij: Ana Dular Radovan Režija: Aleksandra Vokač
Bazen napolnite z mešanico koruznega škroba in vode. V katerem primeru se ugreznete v bazen? a) med preskakovanjem kolebnice b) med tekom c) med izvajanjem počepov d) med plesom polke
Na pikniku slovenskih glasbenih skupin se v vlečenju vrvi med sabo pomerijo skupine starejše in mlajše generacije. Pri igri sodelujejo vsi člani skupin in recimo, da so vsi enako težki in močni. Kateri dvoboj se bo končal brez zmagovalca? a) Dan D : Joker Out b) Mi2 : MRFY c) Tabu : Koala VoicE d) Big Foot Mama : Kokosy
Barve vidnega spektra imajo vsaka svojo valovno dolžino in jih zaznavamo z očesi. Katero barvo pa si naši možgani preprosto izmislijo? a) cian b) magento c) oker d) akvamarin Vir: Urad za intelektualno lastnino RS
Taljenje ledenikov zaradi globalnega segrevanja ozračja povzroča dviganje morske gladine. To med drugim povečuje nevarnost poplav v obmorskih mestih. Na Arktiki pa tega ne opazijo. Zakaj? a) Zaradi nizkih temperatur tam segrevanje ozračja ni opazno. b) Taljenje ledenikov tam ne povzroči dviga gladine. c) Severno morje zaradi svoje gostote ne poplavlja. d) Ledeniki se tam ne talijo. Zaradi globalnega segrevanja ozračja se ledeniki talijo po vsem svetu. Nekatere vrste ledenikov pa ne povzročijo dviga morske gladine. Imeli smo dve vrečki z vodo, ki ponazarjata dva ledenika. Rdeča stoji na polički tik nad vodno gladino in predstavlja ledenik na kopnem. Rumena, ki plava na vodi, pa predstavlja Arktiko, ki je sestavljena iz ledenikov, ki plavajo v morju. Najprej je Rok označil raven vodne gladine na začetku, nato pa je predrl rdečo vrečko, tako da je voda odtekala v morje. Opazili smo, da se ob taljenju ledenika na kopnem gladina dvigne. Nato je preluknjal rumeno vrečko. Gladina morja se po predrtju te vrečke ni zvišala. Zakaj? Na Arktiki v glavnem najdemo velike kose ledu, ki plavajo na vodi. Ko se ledenik stali, se količina vode v morju ne spremeni, spremeni se le njeno agregatno stanje: iz ledu nastane tekoča voda. Teža staljene vode je enaka teži ledenika, zato se pri taljenju višina morske gladine ne bo poviševala. Zato je pravilen odgovor B.
Kloniranje, gensko spremenjeni organizmi, gojenje človeških organov v pujskih. Vse to se slišijo kot naslovi novic iz temačne prihodnosti. A DNK detektivka ni prav nič temačna. V mikrosvet sta skočila Juš in Arne. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Knjiga opisuje detektivsko preiskovanje ropa s pomočjo epigenetike. Ta veja genetike se ukvarja z vplivom okoljskih dejavnikov na gene. Kaj od naštetega ni okoljski dejavnik? a) količina telesne aktivnosti b) količina stresa, ki ga doživi oseba c) nezdrave razvade d) sorodstvena povezanost staršev Avtorica: Tanya Lloyd Kyi Ilustrurala: Lil Crump Prevedla: Maruša Mušinović Založba: Pipinova knjiga
V najstniških letih se marsikdo srečuje s pojavom mozoljev in ogrcev na svoji koži. Ogrci imajo značilno temno barvo, ki jo povzroči neki biološki proces. Kateri? a) zorenje b) oksidacija c) fermentacija d) presnova
Imate enako velike kose lesa hrasta, jelke, smreke in bora. Kateri kos se bo v vodi najgloblje potopil? a) hrast b) jelka c) smreka d) bor
Nizu soglasnikov dodajte samoglasnike in se poigrajte s presledki, tako da boste dobili vsebinsko ustrezne besede, imena ali fraze. Tokratni vsebinski sklopi: 1. Knjige Prebranih celic letošnje sezone 2. Otroške skupinske igre 3. Žival in njeno oglašanje - PRIMER: PETELIN IN KIKIRIKI, MAČKA IN MIJAV OPOMBA: Vmes je beseda 'in'
Daljša in neprekinjena izpostavljenost glasnemu hrupu lahko privede do okvar sluha. Kateri spodnji pripomoček lahko uporabljate, kolikor želite, ne da bi vas pri tem pretirano skrbelo za sluh? a) vrtalni stroj b) motorno kosilnico c) multipraktik d) sesalnik za prah
Iz draguljarne so izginili diamanti, vredni milijone. Iskanja roparja se loti detektivka, ki pa dokaze namesto s povečevalno lupo išče kar z mikroskópom. Primer sta z njo reševala Juš in Arne. Dobro poslušaj prispevek! Vprašanje iz področja Razumevanje sporočila se glasi: Knjiga opisuje razvoj raziskovanja genov in DNK-ja ter digitalna orodja, ki so pri tem na voljo. Na Islandiji pri spoznavanju potencialnih partnerjev na primer uporabljajo mobilno aplikacijo. Čemu se želijo s tem izogniti? a) prenosu neskladnih genov b) prenosu slabih genov c) mutacijam genov d) dednim boleznim in drugim okvaram Avtorica: Tanya Lloyd Kyi Ilustrurala: Lil Crump Prevedla: Maruša Mušinović Založba: Pipinova knjiga
»Konjski rep« si lahko spnete na glavi; kje v človeškem telesu pa bi ga še našli? a) v kiti bicepsa b) na koncu hrbtenjače c) v labirintu notranjega ušesa d) pod ustjem sečnega mehurja
Na zdravniškem pregledu so pri Juretu v krvi odkrili povišano raven hormona oksitocina. Kaj je razlog za to? a) Jure je v šoli pod velikim stresom. b) Jure je veliko spal. c) Jureta je strah zdravniških pregledov. d) Jure je zaljubljen.
Pred sabo vidite zibelko, imenovano po enem od največjih fizikov. Po kom? a) po Newtonu b) po Stefanu c) po Einsteinu d) po Galileju Vir: Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Konec marca je v središču Ljubljane potekalo že 21. državno tekmovanje z elastomobili v organizaciji Hiše eksperimentov. Ekipi Gromska strela in Osa iz OŠ Sava Kladnika Sevnica sta osvojili vsa prva mesta: v vožnji po klančini navzgor, za najbolj domiselno izdelan elastomobil po oceni strokovne komisije in po izboru tekmovalcev. Seveda smo preverili, kaj delajo, da jim gre tako dobro.
Vaš prijatelj se je ponesrečil v gozdu. Katera rastlina bi mu lahko pomagala pri zaustavitvi krvavitve? a) smrekove iglice b) listi bodike c) šotni mah d) lubje
Nenavadna pokrajina na prehodu med celinsko in primorsko Slovenijo preseneča z raznolikimi obrazi v vseh letnih časih. Najopaznejša je njena prelepa kraška jezerska podoba s številnimi jezeri, med njimi tremi večjimi, ki se običajno pojavljajo ob jesensko-zimskih in pomladnih deževjih ter presahnejo v toplejših mesecih. Tedaj jezerske planjave zavzamejo cvetoči travniki z rastlinskimi posebnostmi vlažnih in polsuhih naravnih travnikov, kakršnih skorajda ni več, in pticami, ki tu še najdejo varna gnezdišča in dovolj žuželčje hrane. Območje krajinskega parka Pivška presihajoča jezera pa obiskovalca očara tudi s svojo kulturno krajino, z vasicami, raznolikimi gozdovi, s kali, pašniki in suhimi travniki, ki mestoma prekipevajo od rastlinske raznolikosti, tako kot travniški vrh gorske Sv. Trojice – vedute krajinskega parka. Obiska, raziskovanja in opazovanja vreden krajinski park.
Neveljaven email naslov
