Kay in Gerda sta bratec in sestrica. Nekega večera starša odideta na ples. Starejša sestrica bi morala poskrbeti za svojega mlajšega bratca, ta pa čudežno izgine. Ugrabila ga je Snežna kraljica. V brezizhodnem položaju se Gerda odpravi na pot proti severnemu tečaju. Pot postane soočanje z njenimi strahovi, predstavlja iniciacijo v odraslost: iz pridnega dekletca, ki uboga starše s skoraj preveč odgovorno držo, se izvije junakinja, ki vzame dogodke v svoje roke in premaga ovire na poti k bratčevi rešitvi. Na plan prideta njen pogum in drzno preseganje ustaljenih norm. Predstava je kombinacija namiznih lutk, pripovedovanja in zvočnega gledališča. Animatorja s pomočjo zvoka, ustvarjenega z različnimi predmeti, animirata našo domišljijo. Predmeti pa niso gola ilustracija situacij, ampak nastopajo kot živ, presenetljiv odrski material.
Neposredni prenos pogreba papeža Frančiška
Slovesna pogrebna maša na Trgu svetega Petra bo v soboto zjutraj. Po pričakovanjih se je bo udeležilo več sto tisoč vernikov ter številni voditelji držav in vlad. Pogrebne slovesnosti bo vodil kardinal dekan Giovanni Battista Re.
Papež Frančišek je umrl na velikonočni ponedeljek, star 88 let, v Vatikanu. Univerzalno cerkev s približno 1,4 milijarde katoličanov je vodil dvanajst let. Nekdanji nadškof Buenos Airesa, ki je bil po rodu Argentinec, je bil prvi Latinskoameričan, ki je od marca 2013 opravljal papeško službo. V 2000-letni zgodovini Cerkve je bil prvi papež, ki se je imenoval Frančišek, in tudi prvi jezuit, ki je sedel na Petrovem sedežu.
Belokranjski obzornik pripoveduje o dogajanju in življenju na sončni strani Gorjancev. To je v treh občinah – Metliki, Črnomlju in Semiču – še kako pestro in raznoliko: od bogatega kulturnega izročila, kmetijstva, naravne in kulturne dediščine, ki jih skozi različne dogodke z živo sliko zapiše tudi oddaja Belokranjski obzornik. V njej ne manjka raznolikih vsebin o praktično vsem, kar se dogaja v Beli krajini.
Oddaja Dogodki tedna vključuje zgodbe o vseh najpomembnejših dogodkih tekočega tedna iz političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega področja v Savinjski statistični regiji.
Pomurje in Porabje veže zgodovinska in kulturna povezanost. Porabje je bilo geografsko, kulturno in narodnostno del Prekmurja vse do leta 1920 ko je prišlo do razpada Avstro-Ogrske in je bilo priključeno k takratni kraljevini Jugoslaviji, Porabje pa je pripadlo madžarski državi. Ob vstopu Slovenije in Madžarske v EU po dobrih 80 tih letih izginja umetno postavljena meja med Porabjem in Prekmurjem, s tem se ponujajo nove priložnosti za povezovanje. Zato je potrebno vzpodbujati sodelovanje na ravni družbenih ustanov predvsem preko televizijskih medijev, ki bodo ustvarili pogoje za lažje čezmejno sodelovanje obeh področij.
Slovensko Porabje je tipičen primer, kjer je vidno, da lahko državna meja (železna zavesa) pusti na ljudeh neizbrisen pečat. Porabski Slovenci so bili desetletja ločeni od svoje matične domovine in so živeli brez kakršnih koli stikov z domovino matičnega naroda. Etnično skupino (porabski Slovenci) sestavljajo ljudje, ki si delijo enake kulturne značilnosti, želimo si, da bo tudi ta etnična skupina še naprej sposobna in zmožna ohranjati svojo etnološko dediščino, ponos in identiteto, da bosta slovenski jezik in kultura porabskih Slovencev njihova prednost in ne problem. Slednje lahko dosežemo s tesnejšo povezanostjo porabskih Slovencev z matičnim nacionalnim korpusom. Zagotoviti je potrebno večjo možnost delovanja manjšine v javnosti predvsem preko televizijskega medija ter skušati v pozitivnem duhu do jezika manjšine razvijati taka stališča, ki bodo pospeševala znanje in uporabo narečja, ki mu grozi izumrtje.
Za porabske Slovence je pomembno, da postanejo bolj prepoznani na Madžarskem in v Sloveniji, zato si je potrebno prizadevati za takšen razvoj medijev, ki bo manjšince predstavil v pozitivni luči ter jim omogočil razvoj in napredek gospodarstva v Porabju, saj je to osnovni pogoj za obstoj ene maloštevilne narodnostne skupine.
Na začetku oddaje vas vabimo na Porabski križev pot, ki so ga v letošnjem postnem obdobju slovenski verniki že drugič prehodili. 33-kilometrski krožni pohod je bil razdeljen na dva kraka, romarji so se napotili iz Števanovcev oziroma z Gornjega Senika.
V nadaljevanju bomo obiskali pesniško kavarno, ki so jo na monoštrskem slovenskem generalnem konzulatu odprli ob svetovnem dnevu poezije. Princip je bil preprost: kavo za pesem. Lastne in njim drage stvaritve so tokrat prebirali srednješolci in odrasli, zlasti domači slovenski pedagoški delavci.
Ob koncu magazina se vrnemo na Gornji Senik, kjer od januarja potekajo obnovitvena dela v edinem slovenskem mlinu v Porabju. T. i. Filov mlin je pred leti odkupila Državna slovenska samouprava, ki želi edinstven objekt spraviti nazaj k življenju, da bi služil predvsem turističnim namenom.
OPRAVILA PO SETVENEM KOLEDARJU (26.4. – 2.5.)
Po setvenem koledarju so zadnji aprilski dnevi ugodni za ukvarjanje z vrtninami, pri katerih uživamo predvsem podzemne dele. V začetku maja pa se bolj posvetimo cvetnicam. Fižola na prosto še ne sadimo, a če želimo pohiteti z začetkom sezone, ga zdaj posejemo in vzgojimo sadike. Kako, svetuje Fanči Perdih.
V RASTLINJAKU NAD TOLMINOM
Ekipa oddaje Na vrtu je s strokovnjakinjo kluba Gaia obiskala Alenko Kenda nad Tolminom. Gostiteljica pove, da je vrtnarjenje na strmem pobočju precejšen izziv in prilagajanja, kot je npr. ureditev prezimovališča v pokritem bazenu, so nujna. V manjšem rastlinjaku so aprila že posadili paradižnik in paprike, ob tem spregovorili o gnojenju in krepitvi sadik.
TRAJNOSTNI DEKORACIJI
O trajnostnem ravnanju vse bolj razmišljajo tudi cvetličarji, ki se pri svojem ustvarjanju trudijo uporabiti rastline z domačega vrta, dodatke in ogrodja dekoraciji pa uporabiti večkrat. Kako biti hkrati inovativen in sonaraven, sta prikazala dr. Sabina Šegula in Lucas Jansen, učitelj floristike iz Nizozemske.
DROBNJAKOV PESTO
Stebla mlade čebule, kopriv ali drobnjaka narežemo in jih dodamo k skuti. Rahlo začinimo in tako v nekaj minutah dobimo okusno spomladansko malico.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Fižolček, ogelček in slamica skupaj zbežijo iz hiše potem, ko klepetava gospodinja kar s slamo zakuri ogenj, da bi voda, v kateri se kuha fižol, čim prej zavrela.
A kaj, ko se v hitenju rada pripeti nezgoda ... In res se zgodi, da tudi fižolčku poči trebušček ...
Kakaduduja moti, če je kdo po polžje počasen. Ampak kaj se zgodi, če se polžku začne muditi? To dobro vedo otroci, ki bodo naslednjo soboto skupaj s Pepetom prepevali polžjo pesmico. Tudi v rubriki Mali spretni prstki polžev ne bo manjkalo. Njihova ljubkost bo prevzela celo neustrašnega lisjaka Foksnerja.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Brat Janez Papa je duhovnik, frančiškan in gvardijan reda, ki izvira iz prvotnega Reda manjših bratov, katerega ustanovitelj je Sv. Frančišek Assiški. Letos mineva 160 let od prihoda frančiškanov v Maribor. Zaznamovalo ga je vabilo škofa Slomška, od takrat pa je ta red nezdružljivo povezan z duhovnim in kulturnim razvojem Maribora.
Oddaja o produkciji mladih ustvarjalcev. Predvajanje del študentov in dijakov umetniških šol iz Slovenije in tujine, ki so bili izbrani v tekmovalni program Student Cuts 2024.
Tretja oddaja predvaja izbrane igrane filme 2. del:
Disconnect (Simeon Lumgair, Elena Zacharaki, Velika Britanija, 2023)
OGRE (Ermal Duli, Kosovo, 2023)
Hjort (Mikkel Warner, Danska, 2023)
I don't fight the Dark as well as I Used to (Aidan Cronin, Velika Britanija, 2023)
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Glavna tema tokratne oddaje je scenaristika. Obiskali smo delavnico Scenarnica, ki jo že deseto leto pripravlja Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, ter spoznali, kako nastajajo scenariji za slovenske filme. Pogovarjali smo se z mentorjema delavnice, scenaristom in režiserjem Matevžem Luzarjem ter scenaristko Elmo Tataragić. Študij scenaristike na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo sta predstavila izr. prof. Matjaž Ivanišin in scenaristka Iza Strehar, leta 2021 prejemnica nagrade vesna za najboljši scenarij v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko ter avtorica serije Poklicani na TV Slovenija. Ob primerih novo nastajajočih dnevnih serij na TV Slovenija in v medijski hiši Pro Plus bomo razkrili tudi zakulisje pisanja scenarijev za televizijske serije – od individualnega pisanja do skupinskega dela v t. i. writers roomih. Oddaja tudi odpira vprašanja profesionalizacije poklica scenarista ter vrednotenja avtorskega dela scenaristov.
Ultramaraton Badwater po ameriški Dolini smrti velja za najtežjo tekaško preizkušnjo na svetu.
Predvsem zaradi izredno visokih temperatur, ki se poleti povzpnejo čez 50 stopinj Celzija. Tja sta se julija letos odpravila slovenska tekača Mirko B. Miklič in Marko Femc. Bila sta med stotimi povabljenimi tekači z vsega sveta.
Mirko B. Miklič se je tekme udeležil drugič, zaradi vročinskega udara je lani odstopil na polovici proge. Na razbeljeni cesti mu je letos pomagal spremljevalni tekač Luka Videtič. Marko Femc se je tekme udeležil prvič, v letu, ko praznuje abrahama.
Mirko B. Miklič in Marko Femc sta poleg Dušana Mravljeta doslej edina udeleženca iz Slovenije. Kako sta se spoprijela z 217 km dolgo traso od najnižje točke severne poloble (86 m pod morjem) do vrat na najvišjo ameriško goro Whitney (2548 m nad morjem) smo zabeležili v dokumentarnem potopisu Dolina smrti – Skupaj do konca.
