UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev.Teden bomo začeli v stilu slovenskih kolesarskih uspehov na največji kolesarski dirki – naši terenski ekipi se bosta v živo javljali iz domačih krajev Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Svetovali bomo o težavah s sluhom, v dilemi pa se bomo skupaj z vami spraševali, ali ste se s partnerji pogosteje sprli v času pandemije. Preživite rumeno jutro z nami.

Ustanovitelj skavtskega gibanja Robert Baden Powell je spodbujal mlade: »Vzemite življenje kot igro in svet kot igrišče.« Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov letos praznuje 30. obletnico ustanovitve. Kot pravijo je osnovni namen skavtske vzgoje prispevati k celostnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bi lahko postali trdne osebnosti in odgovorni člani družbe. Slovenska skavtska organizacija ima trenutno nekaj več kot 5.500 aktivnih članov, od tega je okoli 900 voditeljev, prostovoljcev.

Stane poskuša rešiti družinski proračun tako, da začne prodajati sesalce po domovih v Avstriji. Pred Irmo to skriva in ji utemeljuje malo boljšo finančno situacijo z boljšimi borznimi gibanji. Ko vse pogosteje odhaja zdoma v poslovnih oblačilih, začudeno Irmo prepričuje, da se delnice dvigajo. Medtem, ko se v stanovanju Dolenčevih dogajajo ljubezenske zadeve, pa se iz lokala sliši Borotovo nezmerno veseljačenje s pivskimi kolegi. Ker Boro Mojci skorajda uniči lokal in zapravi več, kot bi smel, ga hoče Mojca zapustiti. Odkupiti se ji mora tako, da ji bo kupil najsodobnejši sesalec. Mojca in Boro pa ne vesta, da take sesalce kot edini daleč naokrog prodaja samo Stane…

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Desetega oktobra bo minilo sto let od koroškega plebiscita, na katerem so se prebivalci južne Koroške po prvi svetovni vojni odločili, da bodo živeli v Republiki Avstriji in ne v novoustanovljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na severni strani meje z Avstrijo je tako ostala desetina narodovega telesa. In kako gre Slovencem danes, po sto letih življenja v Avstriji? Gost Intervjuja bo koroški odvetnik Rudi Vouk, z njim pa se bo pogovarjala Ksenija Horvat.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Vse od leta 1600 do danes so najprej Amsterdam, potem London in nazadnje New York prispevali odločilni delež k razvoju svetovnih velemest. Štiridelna dokumentarna serija predstavi to 400-letno zgodovino, boj za prevlado v svetovni trgovini, urbanizacijo, arhitekturne dosežke in velike mislece, ki so mesta sooblikovali.

1. del: Zlata doba (1585–1650)
Vse se je začelo leta 1585 v majhnem mestu Amsterdam, ki je v nekaj desetletjih postalo prvo globalno mesto v zgodovini. Prva oddaja prikaže vzpon Amsterdama, ki je s sijajnimi izumi prevzel prevlado nad svetovno trgovino. Na drugi strani Rokavskega preliva pa London še ni bil pravi izzivalec. Toda Londonski City je rasel in tudi sam našel svoje poslanstvo: trgovina in finance so postale njegovo orožje, s katerim je osvojil svet. Amsterdam in London, ki sta si v marsičem podobna, se kmalu spopadeta za položaj vodilnega v svetovnem gospodarstvu.
Cornelis Corneliszoon – izumitelj ročične gredi, ki je sprožila revolucijo v ladjedelništvu in Nizozemcem omogočila gradnjo trgovskih ladij.
Dirk van Os – eden od ustanoviteljev Nizozemske vzhodnoindijske družbe, ki je v 17. stoletju osvojila svet, Amsterdam pa je zaradi nje obogatel.
Hendrick de Keyzer – arhitekt in ena ključnih osebnosti, zaslužnih za podobo Amsterdama v 17. stoletju.

V oddaji bomo stopali po poteh evropske zgodovine zadnjih 47 let, torej odkar se je naš današnji gost Bojan Brezigar odločil za novinarski poklic. Od leta 1973 do leta 2007 je bil zaposlen pri Primorskem dnevniku v Trstu, od leta 1992 pa je bil tudi njegov odgovorni urednik. Ukvarjal se je z italijansko in mednarodno politiko, po osamosvojitvi Slovenije pa tudi s slovensko. Predstavlja se nam z zbirko kolumn objavljenih v mariborskem dnevniku Večer, z naslovom Pogled izza meje.

V tokratni oddaji Rojaki smo se pogovarjali z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleno Jaklitsch, zgodovinarko in sociologinjo, tudi članico društev in organizacij, ki se ukvarjajo z zdomstvom in zamejstvom. Obiskali smo tudi Pliberk na avstrijskem Koroškem, ki postaja pomembno kulturno in športno stičišče, tudi po zaslugi hrama kulture in športa, ki so ga zgradili pred dvajsetimi leti.

V ponedeljek se je pod posebnimi pogoji začelo novo šolsko leto. V ljudski šoli v Šmihelu pri Pliberku so pozdravili 21 prvošolcev, ki jih bodo, ob upoštevanju varnostnih pravil, počasi navajali na šolski vsakdan.
V štajerski prestolnici je začela delovati dvojezična skupina s slovenščino in nemščino v otroškem vrtcu za otroke staršev s stalnim bivališčem v Gradcu.
Slovenski pisatelj svetovnega slovesa in avstrijski državni nagrajenec Drago Jančar je bral v Celovcu.
Nogometaši iz Železne Kaple so v kratkočasnem južnokoroškem derbiju premagali enajsterico iz Globasnice s 3 : 5.
http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico.

Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini
Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.

Malčki počivajo, Klobučnik pa se dolgočasi in tuhta, s čim bi se lahko zabaval. Najde igračo, ki brizga vodo, in jo hitro napolni. Zabava se, ko škropi prijatelje, pri tem pa uniči Švigčevo sliko. Klobučnik res pretirava, in prijatelji se odločijo, da ga bodo naučili kozjih molitvic. Pretentali ga bodo, da pusti teči vodo in jo razlije. Kar se nekomu zdi zabavno, ni vedno zabavno tudi za druge, ga pouči Gaber. In ne pozabite zapirati pipe, da ne tratite vode. Voda je najpomembnejši vir, ki ga imamo.

Pripoveduje: Benjamin Krnetić

»Arrrr« … je na vse grlo zarjovel lev, ki je strašil Lukca. Pssst, med nami: zdi se, da ga v resnici ni strašil, le strašno podobo je ustvarjal. Lukec pa se ga v resnici tudi ni bal, le pretvarjal se je, da se ga boji. No, kakor koli že, kdo se je koga v resnici bal in kdo ne, vam bosta zaupala Benjamin in bober Bor, ki se bosta v radijskem studiu vsak hip zatopila v prebiranje knjige o zelo prijaznem kralju živali. Morda pa vse zgodbe o levu le niso strašne.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ko v vas pride virus. Zločin v neprištevnosti. Vroča kri zaradi poti. Pozdrav iz Bele Krajine! Slovenija na kolesu.

Nocoj o demografskem skladu in dilemah upravljanja milijard državnega premoženja.
Analitično o kulturnem marksizmu, kdo ga očita komu in zakaj.
Kakšna sporočila o delu in industriji, emancipaciji ženske in o prihodnosti naše družbe se skrivajo v konzervi?
In še, kako je epidemija ustvarila nova izkoriščanja in kako je mlade oropala upanja na boljšo prihodnost.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj v Kulturi med drugim tudi o predstavi Začetek, prvi premieri Gledališča Koper v Izoli in o večeru virtualne podelitve Emmyjev.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Aleš Berger se v knjigi Vicmaher, zbirki proznih in pesemskih besedil, aforizmov, iskrivih domislic, življenjskih maksim ter spominskih drobcev zazira v preteklost in komentira sedanjost. Delu dajejo poseben čar avtorjev izjemen jezikovni čut, smisel za besedno igro, paradoks in čustveno intenzivnost, ki pa nikoli ne zaide v razčustvovanost. Vitalistični pogled na življenje odraža tudi deseta pesniška zbirka Andreja Brvarja. Pesnik jo je poimenoval Fusnote, ker v njej beleži hipne odzive v vse bolj razdrobljenem, fragmentarnem svetu. Tematski okvir ji dajejo štirje letni časi, skozi katere se razpre pahljača temeljnih človeških stanj – ljubezni, žalosti, radosti in upanja.
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiserka: Magda Lapajne

Spremljali boste poslušljivo glasbo Georga Gershwina v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije. Za uvod bo orkester pod taktirko dirigenta Slavena Kulenovića predstavil slovito skladbo Amerikanec v Parizu, v Fantaziji na teme iz opere Porgy in Bess pa se bo orkestru pridružil solist, klarinetist Mate Bekavac, ki bo ponovno navdušil s svojo edinstveno muzikalno interpretacijo.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.