Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petek, 4. feb. 2022

TV Slovenija 1 • Pet, 4. feb.

Bili smo na večeru opernih arij Zimskega festivala. Na odru Cankarjevega doma je pod vodstvom dirigenta Gianluce Marcianòja in v spremljavi Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije nastopil slavni tenorist Joseph Calleja. Na dogodku Fabula pred Fabulo je pisatelj Dževad Karahasan predstavil zadnji del trilogije Vonj po strahu. Več pa tudi o filmu Titan, ki je zmagovalec lanskega festivala v Cannesu in prihaja na redni spored Kinodvora in o vrhuncih spomladanskega dela sezone v Cankarjevem domu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro danes praznuje 20 let, zato vas vabimo na rojstnodnevno zabavo! Gostitelji bodo Mojca Mavec, Špela Močnik, David Urankar, Ljubica Mlinar, Boštjan Romih in Monika Tavčar. Oglašali se nam bodo tudi soustvarjalci oddaje iz Maribora in Kopra, s katerimi bodo skupaj obudili spomine na najlepše trenutke iz skoraj 4.000 oddaj do sedaj.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

V Sloveniji smo v letu 2020 zavrgli 68 kg hrane na prebivalca. S tem smo zavrgli tudi naravne vire, energijo, čas in delo, ki so bili porabljeni za pridelavo in pripravo hrane. Odpadna hrana je tako tretji največji povzročitelj izpustov toplogrednih plinov, njena količina pa kljub čedalje večji ozaveščenosti prebivalstva narašča. Kar polovica odpadne hrane izvira iz gospodinjstev, tretjina iz gostinstva in strežbe hrane, desetina iz distribucije ali trgovine z živili in dodatna desetina iz proizvodnje in predelave hrane. V gospodinjstvu torej zavržemo vsak šesti še užiten obrok. Kako lahko te količine zmanjšamo?

Dolina Soče obsega višinski del Severne Primorske regije. Administrativno vključuje občine Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin. Na zahodu meji na Italijo, na jugu na Trnovski gozd, Banjšice in Brda. Na severu se po osrednjem grebenu Julijskih Alp stika z Gorenjsko, na vzhodu pa se nadaljuje v Idrijsko-Cerkljansko hribovje. Območje se nahaja na stičišču štirih geografskih enot: alpskega, predalpskega, dinarskega in submediteranskega sveta; ter na stičišču dveh evropskih makro regij: alpske in jadranske. V zaključeno celoto to območje povezuje reka Soča, ki predstavlja simbol regije. Razgibana zgodovina in bogata kulturna dediščina – kmečki punti, prve čitalnice, tradicionalne obrti, povsod prisotne ostaline iz soške fronte v prvi svetovni vojni, upor proti fašizmu in boj za slovenski jezik pod italijansko okupacijo, rapalska meja, po drugi svetovni vojni pa izkušnja življenja ob »železni zavesi« med zahodno in vzhodno Evropo – so močno zaznamovali ljudi in prostor. Vplivali so na skupno lokalno zavest, narečne posebnosti, tradicijo, kulturo, običaje in kulinarične značilnosti. Ko zadiši iz bovške kuhinje, se zmorejo le redki upreti znamenitim kulinaričnim posebnostim, kot so čompe an skuta, frika, slastni buški ali trentarski krafi ter že stoletja cenjen bovški sir.

Ata je popolnoma pomirjen, ker se je babica končno vrnila. In danes gre on sam na tržnico, ker se boji babico spet spustiti tja - kdo ve, kdaj bi se tokrat vrnila. Vnukinja pa uživa v ponovnem skupnem kuhanju z babico in atom.

Briška kuhinja je zelo mediteranska, neverjetno iznajdljiva in ustvarjalna. Polna privlačnih starinskih potez, pomlajena z novimi kombinacijami in preoblečena v svetovljanska oblačila. Vse leto sveže sestavine, okusna in sočna zelenjava, domače mesnine (še posebej salame in pršut), dišeča bela polenta, bogastvo dišavnic in divjih poganjkov (hmelj, divji beluši, loboda). V briški kuhinji se uporablja veliko zelenjave, oljčno olje, juhe, mineštre, polento… Na briškem tondu (krožniku) se velikokrat znajdejo ribe, toč (posebna omaka) s polento in golaž s pršutom. Briška kuhinja je bogata s pecivom. Od češnjevega štrudlja do mnogih vrst briških piškotov. Naše babice si zaslužijo posebno zahvalo, ker so te recepte ohranile do danes. K sestavinam peciva spada tudi sadje - fige, češnje, češplje, breskve...

Ata je že popolnoma pozabil na nedavno dolgo odsotnost babice in jo spet pusti k mesarju. V kuhinjo se je znova naselila družinska idila kuhanja v troje - ata, babice in vnukinje.

Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša.

Ekolog dr. Davorin Tome razmišlja o velikih izumiranjih. Biodiverziteta na planetu je spet tik pred še enim, šestim velikim izumiranjem. Povzročamo ga ljudje. Ne vemo pa, ali bomo ljudje veliko izumiranje preživeli ali pač ne.

Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.

V Globusu o družbeno-politični negotovosti današnjega časa. Kakšen svet napovedujejo trenja med velesilami, pandemska utrujenost in politična razklanost? Kako preučevanje mednarodnih izzivov olajša razumevanje domače stvarnosti?

V Točki preloma o sodelovanju znanosti in gospodarstva. Zakaj se za podjetniško pot ne odloči več znanstvenikov? Kaj prinaša nov zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti? Bo nastalo več odcepljenih podjetij?

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

13:20
Šport

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

13:30
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Od vseh zemeljskih bitij je le človek dovolj pameten, da lahko zapusti varno zavetje planeta. Deveta oddaja razkrije, kako je življenje na Zemlji vplivalo na razvoj našega uma.

ONE STRANGE ROCK / Velika Britanija, ZDA / 2018 / režija: Nick Shoolingin-Jordan

V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini bomo govorili o vzgoji otrok s posebnimi potrebami. Upokojenka, defektologinja in nekdanja ravnateljica enega od ljubljanskih vrtcev že 30 let skrbi za sina Janeka in pravi, da nikoli ni tako hudo, da se ne bi dalo rešiti. Kako otrokom pomagati do samostojnosti in kam se obrniti na pomoč, pa svetujejo Marko Juhant in zakonca Mrgole.

Az adás tartalma:

- az év sportolóinak járó díjak átadása és a Lendvai Sportszövetség 60 éves jubileuma;
- zsidó ima- és szertartási könyvek gyűjteménye;
- Wittelsbachok – Sisi családja – kiállítás a Magyar Nemzeti Múzeumban;
- Ízes Muravidék: a kocsonya.

Vsebina oddaje:

- podelitev priznanj za najboljšega športnika leta in 60-letnica Športne zveze Lendava;
- judovski molitveniki in obredne knjige;
- razstava Wittelsbachi – Sisijina družina v Madžarskem narodnem muzeju;
- rubrika Okusi Prekmurja: žolca.

Gorazd najde majhno škatlo. Malo zatem Ezop najde velikanski sef. Gorazd zato majhno škatlo podari Ajši. A izkaže se, da je v veliki sef prazen, v majhni škatli pa je biser. Gorazd ga hoče nazaj, a zdaj je prepozno. Ezop napiše igro o levu, ki bi lahko ujel spečega zajčka, a ker teče za večjim zajcem ostane brez vsega.

Mili in Moli skrbita za mladička, ki se je pravkar izlegel. Naučita ga mnogo trikov, a Repko ni pravi delovni pes, ki bi pomagal na kmetiji. Kmet Horvat zato želi Repka prodati. Ko Repka ugrabijo, uspe pobegniti. Vrne se na kmetijo in odžene tatove, ki so poskušali ukrasti čredo ovc. Repko si je tako prislužil mesto na kmetiji kot pes čuvaj.

Nekateri za ljubezen prenesejo vse. Lucy, na primer, vztraja ob Schroederju, ko ta igra klavir. Čeprav on ves čas molči, Lucy to ne moti. Charlieju Brownu je Frieda všeč tako zelo, da bi od nje vzel tudi voščilnico, ki bi jo napisala iz usmiljenja.

Flo izve, zakaj je Pieter jezen nanjo, in boji se, da ga bo izgubila. Pietra močno potre odkritje, da je vodja rdečih njegov najboljši prijatelj Souf. Uteho išče pri Moreni. Flo hoče prekiniti prijateljstvo s Pietrom, toda ko vidi, da Pietra grabi panika, se odloči, da mu bo v oporo.

Na Kitajskem so se začele zimske olimpijske igre, zato se nam je iz Pekinga oglasila novinarka športnega uredništva Maja Hrvatin in nam povedala, kako drugačne bodo te igre od vseh prejšnjih. Veselje do počitnic in športa ali drugih stvari, ki nam lepšajo življenje, pa težko občutijo osebe s težavami v duševnem zdravju. Poročamo tudi o tem, kako je, ko zboli naš um, in kako pomembna je pri tem strokovna pomoč. Za konec pa še predlogi za razgibane proste dni - z brati Kebe smo drsali po Cerkniškem jezeru, otroška poročevalka Aitana pa nas je popeljala v znamenito Cukrarno.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

17:20
Šport

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

17:25
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Hrvaški inženir agronomije Roko Štokov velja za zdravnika palm. Samo v zadnjih dveh letih je rešil več sto palm ob jadranski obali, na hrvaških otokih in vse do Cipra.
Vipavski Križ je eden najlepših kulturno zgodovinskih krajev v Sloveniji. Prve pisne listine o njem segajo že v daljno 13. stoletje.
V mestnem jedru Budimpešte je edini interaktivni muzej igralnih avtomatov v Evropi. Vsako leto ga obišče veliko turistov z vsega sveta.
Ovčja vas leži na skrajnem robu Furlanije Julijske krajine, nedaleč od meje z Avstrijo in Slovenijo. Prav sem je rad zahajal tudi slavni Julius Kugy.

Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so obeležili tudi v Judovskem kulturnem centru v Ljubljani. Z glasnim branjem imen so se poklonili vsem slovenskim Judom, ki so jih pokončali v nacističnih taboriščih smrti. Spominskemu večeru so posvetili predstavo »Judovski pes« izraelskega pisatelja Asherja Kravitza v izvedbi igralca Mihe Rodmana.

Spominu na žrtve holokavsta posvečamo tudi prispevek o tlakovcih spomina v Mariboru, kjer na tragično usodo tamkajšnjih Judov spominja dvanajst spotikavcev. Postavili so jih v spomin preminulim članom družin Kohnstein in Singer. O njih spregovoril Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor.

Kmet po pošti prejme modno uspešnico - športne copate. Izkaže se, da na kmetiji ne bodo ostali prav dolgo čisti. Na srečo je tu Bitzer, ki naredi vse, da se ne bodo umazali.

Resni in učeni Rafael, nagajiva in domiselna Mona in najmlajši Nabi nam v prikupni seriji risanih filmov Minuta v muzeju brez dlake na jeziku predstavljajo velika umetniška dela. Slike, kipi, starodavne vaze in druge umetnine jih navdihujejo, da zastavljajo vprašanja, se veselo, včasih kar norčavo zabavajo in vabijo tudi druge otroke, da se naučijo umetnost gledati in ceniti s svojimi, iskrenimi otroškimi očmi.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

18:50
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

18:57
Dnevnik

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Zimske olimpijske igre vsak dan prinašajo nove nosilce medalj, zgodbe o uspehu, hrepenenju, športnem duhu in še marsičem. Najzanimivejše vam ponujamo v podaljšani osrednji olimpijski oddaji. Dogajanje v Pekingu bodo osvetlili naši poročevalci na prizorišču in gostje v studiu.

Zimski pozdrav je oddaja narodno-zabavne glasbe, ki bo gostila aktualne predstavnike te glasbene zvrsti, legende, zakonske pare, mlade in neuveljavljene skupine ter posameznike.
Za finale festivala SPV se borijo Firbci in Srčni muzikanti. Osrednji gostje oddaje so Slovenski zvoki, ki slavijo dobrih 20 let delovanja. Nastopajo še mladi člani ansambla Galama iz Poljčan, dolenjska zasedba Nemir in simpatična Nuša Beuc iz okolice Velenja. Voditeljica je Darja Gajšek.

V tokratni oddaji naša junaka Bit in Anže pot po Severni Ameriki nadaljujeta v Kentuckyju, kjer ameriška gostoljubnost preseže vsa njuna pričakovanja. Kot ena redkih Slovencev pa spoznata tudi čisto pravega FBI agenta. Pot ju vodi skozi prestolnico country glasbe, Alabamo... vse tja do obale New Orleansa, kjer ju veliko bolj kot sicer fascinantni potomci dinozavrov preseneti opustošenje, ki ga je za seboj pustil eden izmed prepogostih orkanov v tem delu sveta. Tudi zato jima mesto jazza ne pokaže tiste svoje prave duše, a se kaj hitro potolažita ob okušanju unikatne in raznolike morske kuhinje.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

22:25
Odmevi

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

22:55
Kultura

V Cankarjevem domu gostuje Zbor Moskovske patriarhije, ki ga odlikuje vokalna dodelanost, ki je hkrati zamaknjeno posvečena in prvinsko neposredna. Pogovarjali smo se z umetniškim vodjo Anatolijem Grindenkom. V Mali galeriji Cankarjevega doma razstavlja fotograf Peter Uhan, napovedujemo pa tudi premiero predstave plesalke in koreografinje Leje Jurišić. V Plečnikovem letu se vrstijo dogodki, ki so povezanim s slovitim arhitektom, med njimi je tudi fotografska razstava na ljubljanskem gradu, ki so jo pripravili v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije.

23:05
Šport

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

23:15
Vreme

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kultni Fincherjev triler o moških, ki iščejo način, kako izraziti svojo agresijo, in dosežejo anarhijo.

Depresiven moški, ki trpi za hudo obliko nespečnosti, spozna skrivnostnega in karizmatičnega prodajalca mil, Tylerja Durdena. Ta ga povabi v svoj podzemni borilni klub, znotraj katerega lahko razjarjeni in vsega naveličani moški v pretepanje usmerijo svoje dolgo potlačene težnje po nasilju. Njuno popolno partnerstvo na preizkušnjo postavi prihod Marie, ki pritegne Tylerjevo pozornost.

Film je drzna, igriva, karikirana, groteskna obravnava želje po transgresiji družbenih norm. David Fincher je pogosto sodeloval z direktorji fotografije s področij videospotov in reklam. Za upodobitev svoje edinstvene vizije o anarhofašističnem borilnem klubu je zaposlil Jeffa Cronenwertha, ki še nikdar ni delal pri celovečernem filmu. Prav v primeru tega filma lahko vidimo, kako ključna je dobro premišljena fotografija za celovito podobo filmske umetnine. Cronenweth je izjemno učinkovito upodobil zlovešči videz distopične realnosti kluba golih pesti.

Izvirni naslov: FIGHT CLUB
Ameriški film, 1999
Režija: David Fincher
Scenarij: Chuck Palahniuk (roman), Jim Uhls
Fotografija: Jeff Cronenweth
Igrajo: Brad Pitt, Edward Norton, Meat Loaf

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Zimske olimpijske igre vsak dan prinašajo nove nosilce medalj, zgodbe o uspehu, hrepenenju, športnem duhu in še marsičem. Najzanimivejše vam ponujamo v podaljšani osrednji olimpijski oddaji. Dogajanje v Pekingu bodo osvetlili naši poročevalci na prizorišču in gostje v studiu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov