Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.

Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje.
Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.

V tokratnem Intervjuju se nam predstavi France Cukjati, predsednik Zbora za republiko, doktor medicine in nekdanji predsednik Državnega zbora. Uvodoma pripoveduje o svojem življenju: ko je imel dve leti, mu je oče padel v partizanih. Mama je ostala sama s štirimi otroki. Kljub temu je imela težave v povojnem režimu, ker je kot učiteljica obiskovala verske obrede. A mama je pri svojem verskem prepričanju vztrajala, njeno uporništvo pa je pomembno vplivalo na Franceta. Gost se v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, dotakne fenomena zla, ki ni le stvar preteklosti, ampak tudi sedanjosti. O tem je napisal zelo zanimivo knjigo – Slovenske podobe zla. Poleg slovenskega zla preteklega obdobja, ki se je zgostilo v povojnih pomorih, se gost dotakne nadaljevanja v sedanjosti, kamor je moč uvrstiti tudi lansko ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma. Pregovorno umirjen France Cukjati zelo negativno oceni zdajšnjo vladno ekipo, ki se je popolnoma kompromitirala na področju zdravstva. Po njegovih besedah vlada namesto pogovora vodi umazano medijsko kampanjo proti zdravnikom, kar lahko privede do katastrofe. Pri dolgotrajni oskrbi poudari dejstvo, da je vlada zavrgla prejšnjo rešitev; zakona, ki ga je sama sprejela, pa ne zna uveljaviti. »Nore stvari se dogajajo, to so ljudje, ki ne znajo vladati. To so ljudje, ki ne bi smeli priti na položaj, ker so nesposobneži,« je oster nekdanji predsednik parlamenta in član SDS-a.

V novi sezoni oddaje Na lepše več o zimski sezoni na Bovškem ter na smučišču Kanin, kateremu konec leta poteče obratovalno dovoljenje. Kakšna bo usoda našega najvišje ležečega smučišča, ki zaradi močnih vetrov, nevarnosti proženja plazov in stare opreme, tudi neredno obratuje? Obiskali smo kanjon alpske reke Učje, kjer nizek zimski obisk v Dolini Soče, rešujejo tudi s produkti, kot je spust po jeklenicah, ki so v dolžini štirih kilometrov speljane nad neprehodnim kanjonom, skoraj na meji z Italijo. V Bovcu smo se ustavili še v športnem Hotelu Soča, ki je bil - kot edini v Sloveniji - zgrajen in odprt leta 2020 v času pandemije. Neredno obratovanje Kanina in njegova negotova usoda namreč pesti tudi bovške hotelirje. V oddaji pa tudi zgodba iz smučišča Vogel ter o tamkajšnji strategiji preoblikovanja v celoletni gorski center v luči podnebnih sprememb.

Po največji krizi v lesarstvu leta 2013 se je dodana vrednost na zaposlenega povečala za več kot 70 odstotkov, predvsem na račun lesene gradnje. Uspešno je tudi podjetje Melu iz Luč ob Savinji s 35 zaposlenimi. Prilagodljiva, robotizirana proizvodnja in dolgoletne izkušnje, to so njihove konkurenčne prednosti. Kljub visokotehnološkim procesom pa še vedno prisegajo na ročne detajle. Na trg postavljajo lastno blagovno znamko Woodrive. V Mengšu pa že 15 let zlatarske tehnike poučujejo v tamkajšnjem ateljeju. Tina in David si želita znanje, spretnosti in tehnike, ki sta jih razvijala skozi leta, prenesti naprej, na nove generacije. Gre sicer za neformalno izobraževanje, kjer udeleženci ustvarjajo, se naučijo novih tehnik izdelave nakita in še mnogo več.

Proteste kmetov, ki izražajo nezadovoljstvo nad stanjem v kmetijstvu, je ekipa oddaje Ljudje in zemlja spremljala na Ptuju. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije je v studiu komentiral stanje na terenu in pogajanja s predstavniki vlade. Obiskali smo kmetijo Hudobivnik iz Dvorij pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer so pred nekaj leti prešli z vezane na prosto rejo goveda. V Šempetru sta v preteklem tednu Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine pripravili 8. srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Med oddelke Biotehniške fakultete v Ljubljani spada tudi Oddelek za zootehniko, obiskali smo ga na informativni dan.

Združene države Amerike so odgovorne za največjo količino v ozračje izpuščenih toplogrednih plinov v zgodovini, a pospešujejo načrtovane korake do ogljične nevtralnosti leta 2050. V Washingtonu so pripravili največji sveženj ukrepov za energetsko preobrazbo doslej. Bo zadoščal za izpolnitev podnebnih ciljev? Kako spremembe sprejemajo območja, kjer so fosilna goriva glavni energetski in gospodarski vir? Kako na prihodnost gledajo mladi? Kaj prinaša tehnološki razvoj?
Ekipa Televizije Slovenija je v različnih delih ZDA odkrivala ameriške poti do razogljičenja. V dokumentarnem filmu o preobrazbi govorijo številni Američani; od vladnih politikov in podnebnih aktivistov do nekdanjega rudarja ter znanstvenika, ki predstavi nedavni preboj na področju jedrske fuzije.

Avtor: Adrijan Bakič
Snemalec, montažer in realizator: Gregor Kos

Violetta nekega večera v trgovini sreča Chesterja, ki nakupi polno vrečo prigrizkov in se skrajno sumljivo vede. Skrivaj mu sledi, nato pa mu v prepričanju, da se Chester na ta način sooča s smrtjo prijatelja, pomaga postaviti oltarček Mapplethorpovemu duhu in ga obložiti s prigrizki, ki jih je nakupil.

Kako drugemu povedati, da ti je všeč? In kako povedati, da ti ni ali pa ni več všeč? To sta le dve izmed vprašanj, na katera mladi odgovarjajo v tokratni oddaji Prvič. Seveda so razkrili tudi, kaj doživljajo in kaj pomaga pozdraviti srcozlom. Tega je že doživela tudi tokratna gostja, nevrologinja in glasbenica Saša Vipotnik, ki je izjave mladih dopolnila s svojimi izkušnjami in pojasnila, zakaj duševna bolečina lahko boli tudi telesno.
Režiserka: Špela Kuclar
Urednici oddaje in serije: Urška Henigman in Neža Prah Seničar
Producentka oddaje in serije: Alenka Orel
Voditeljica: Neža Prah Seničar

Valerie Lechner, lastnico agencije z dekleti na klic, najdejo zabodeno na bregu Donave. Vse kaže na obračun kriminalne združbe, zato dejanja najprej osumijo nekdanjega zvodnika Siggija Kocha, ki mu je Lechnerjeva dolgovala zajetno vsoto denarja. Toda policisti med preiskavo odkrijejo vrsto drugih nasilnih dejanj, v vsa pa je vpleten skrivnostni voznik taksija.

SOKO Wien (XIV.) / Avstrija / 2018-19
Scenarij: Natalia Geb, Sónke Lars Neuwöhner, Sarah Wassermair, Peter Dammaschk, Ralf Leuther idr.
Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche
V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Dietrich Siegl, Maria Happel, Helmut Bohatsch

Življenje na kmetiji je lahko zelo idilično. In otroci lahko v naravi in medsebojnem pogovoru pridejo do spoznanj, ki jih spremljajo vse življenje.
In čeprav v ribnikih in na svetu največ škode lahko naredijo velike ribe, pa so majhne ribe na svetu za to, da svet ni vse razžrt od velikih rib, ampak marsikdaj in marsikje ostaja tudi zaokrožen in cel.
Režija: Maja Križnik

Ko se Boris vrne iz službe prej, kot je načrtoval, v postelji z ženo Tanjo najde najboljšega prijatelja Gregorja. Po začetni jezi se zadeva umiri in vsi trije odidejo v gostilno. Naslednje jutro pa ne prinese spremembe. Ko izgine alkoholna omotica, se Borisova grenkoba le še poveča.
Režija: Levstik Nejc