Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kristusovo oznanilo se ne širi samo preko besed, temveč mora vključevati celotno življenje in preiti v dejanja ljubezni. Dragi prijatelji, ne bojte se ponuditi vašim vrstnikom srečanja s Kristusom. Kličite Svetega Duha: On vas bo vodil, da boste vedno bolj spoznavali in ljubili Kristusa in vam bo dal ustvarjalnost za širjenje evangelija.
Seveda se niti pesniki niti mi najbrž ne zavedamo vse simbolike, ki jo ima cvetje. Menda je Renoir nekoč rekel: »Rože slikam zato, ker so lepe, in ne zato, ker bi hotel z njimi izraziti ne vem kakšne skrite pomene.« A vendar so izbrani cvetovi pesnike prebudili, da so ustvarili svoje pesmi.
Če poslušamo predvsem, kaj še ni in kje še nismo, nam to mrači pogled ne le na nas, temveč tudi na bližnje – na splošno na življenje. Kljub temu, da v času bivanja v povprečju doživimo kar 80 odstotkov dobrih stvari, postaneta naša misel in počutje obremenjena. Zadovoljstvo temelji na pozitivnih osnovi.
V septembru se zopet odprejo šolska vrata in nikar se ne izgovarjajte, da ste prestari za šolo. »Človek se uči, dokler živi!« pravi slovenski pregovor in marsikatero (bridko) spoznanje človeka dohiti šele na smrtni postelji. Izbor torbe ni tako brez pomena, kot se morda zdi na prvi pogled.
V nasprotju z nepravičnim pa je v Svetem pismu pravičen tisti, ki ima pravilen odnos do Boga in sočloveka. Le ljubezen spreminja svet in naše odnose v pozitivno smer. Apostol Pavel je ljubezen, ki jo Kristus želi razliti tudi v naša srca, opisal takole: »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine.«
»Strah«, v katerem so naši predniki trepetali pred Bogom … »strah«, v katerem so naši predniki častili Boga … »strah«, v katerem so se naši predniki bližali Bogu … »strah«, v katerem so naši predniki ljubili Boga …, je živ! In prej ali slej … nekoč … nekje … pri nekom … že kom: sestri, bratu, sestrični, bratrancu, otroku ali vnuku … se bo podedoval … se bo pokazal … in se bo razlil blagoslov: Njegovo usmiljenje! Ki traja iz roda v rod!
Tudi danes Kristus vabi vsakega izmed nas, da bi se znali ozirati v nebo. Da ne bi bili zagledani samo v ta svet in v stvari, ki minejo. Želi, da bi ga iskali in ga povabili v svoje življenje. Verjemite mi, ko ga iskreno povabim v svoje življenje, postajam sposoben gledati svet z Njegovimi očmi. Ne bojte se!
Pred kratkim sem pred svojega prijatelja položil jabolko ter ga prosil, če ga lahko dvigne z enim samim prstom, pa tega ni zmogel. Ko sem mu dal navodilo, da lahko jabolko dvigne z dvema prstoma, je to storil z lahkoto. In ko sem mu hotel jabolko s silo vzeti, ga je spontano zgrabil z vsemi petimi prsti. Kako nas preprosta gesta igre uči za življenje.
Ljudje želimo vedno več. Pobegniti želimo vsakdanu, želimo v nebeške širjave, hitreje, višje, dlje ... želimo doseči še več. Zdi se, da je to poglavitna značilnost človeka, ki se nikoli ne zna sprijazniti z danimi omejitvami. Prav ta zagnanost nam je podarila izjemne znanstvene in tehnične dosežke, tako na primer na področju medicine ali pa letalstva in sodobne komunikacijske tehnologije.
Evangelije in svojega Jezusa sem v resnici odkrila šele lani. Prej so bili evangeliji zame samo literatura, del svetovne dediščine, saj izhajam iz mlačnega sredinskega umetniškega okolja. Poznala sem zgodbice, ki jih pripovedujejo, a sem menila, da so odlična proza, napol poezija, lepo napisana, bleščavo leporečna pripoved o tem predrznem, čudaškem Jezusu, uporniku proti sistemu ogromne, nepremagljive države in poganske ideologije! Saj tudi neverniki ne morejo brez tega, da bi ga občudovali.
V prizadevanju za obstoj in razvoj se Slovenci na Koroškem vseskozi srečujemo z nasprotovanji in očitki, da povzročamo nemir in da nikoli nismo zadovoljni. Zavedni Slovenci veljamo v očeh prenekaterih za skrajneže že zato, ker ljubimo naš narod in želimo, da bi kot narodna skupnost na Koroškem še naprej obstajali. Mi pa samo skrbimo za čistost jezika, gojimo slovenske pesmi, skrbimo za ohranitev žlahtne dediščine, ki smo jo prejeli od naših prednikov in jo razvijamo naprej.
Bog lahko tako postaja vedno bolj opora v našem življenju, saj želimo v odnos z Njim. Sveti Janez pravi, da v ljubezni ni strahu. Če sem lahko v polnosti to, kar v resnici sem – Božji otrok – se ne bojim. In obratno – če me je strah, nisem v stiku s seboj in tudi ne morem živeti božjega otroštva.
Neveljaven email naslov