Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človekova energija, moč, ki nam je sprva omogočala preživetje, se je skozi stoletja spremenila v silo, ki se je na mnogih področjih obrnila proti človeštvu. Ta sila velikokrat ruši naravno ravnovesje, nas vodi proč od etične odgovornosti in onemogoča medkulturno harmonijo. Danes se sprašujemo, ali lahko naše preživetje temelji na takšni sili. Je ta energija tista, ki nam bo zagotovila prihodnost, temelječo na humanih vrednotah povezovanja in spoštovanja?
Kdo je torej zame Kristus? On, ki daje vrednost mojemu življenju, On ki me osvobaja in me ne primerja z drugimi. On, ki me spreminja v prvotno podobo moje biti in mi vrača moj pravi jaz. On, ki trka na moje srce, da bi v meni prebudil tisto, kar edino za večno ostane – Ljubezen! Kaj pa ti praviš, kdo je Kristus zate?
Naša razčlovečena industrijska civilizacija nas je povsem odtujila. Nobene modrosti, nobene duhovne zrelosti. Sploh se ne pogledamo, se ne dotikamo, smo neopazni. V Afriki in Aziji se ljudje rokujejo ob vsaki priložnosti, se objemajo, poljubljajo. Ti ljudje razmišljajo drugače, čutijo drugače, razumejo drugače. Veliko se naučiš o sebi in o človeku, če izstopiš iz našega zahodnega okolja.
Srčnost je ena od štirih naravnih kreposti. Omogoča nam, da plemenit človek tudi z dejanji izkazuje velikodušnost, ki človeka dela boljšega. Za to potrebujemo pogum, odločnost in tudi prijaznost do vsega, kar nas obdaja. Poglejmo, kakšne praznike praznujemo v teh dneh. Na eni strani imamo Brigito Švedsko in njeno neizmerno dobrodelnost, na drugi pa bajram, ko dobrodelnost muslimanov, tudi naše bosanske manjšine, preseže vse meje.
Vselej ko podvomimo o božji pravičnosti, bi se morali zavedati, da je svet popolnoma pravičen. Nihče ne dobi tistega, kar si ni zaslužil. Univerzum deluje po načelu pravičnosti in predstavlja pravičnost, ki je spremenjena v materijo. Pravičnost, ki je narava Boga, omogoča, da se vse razcveti v blaginji.
Vsako seme, tako dobro kakor tudi slabo, pušča v naši notranjosti svojo sled, sled dobrega ali zlega. So besede, ki nas spodbujajo, besede, ki nas tolažijo, ali pa besede, ki nam jemljejo pogum in prebujajo strah. Pomembno je torej, kdo je sejalec, kakšno je seme in kakšna so tla, na katera pade seme, saj bo obrodilo sad po svoji vrsti. Vsi trije dejavniki so med seboj močno povezani in soodvisni.
Ko razmišljamo o sebi, si moramo nujno priznati, da bi se prav lahko zgodilo, da bi ne bilo na svetu nobenega človeka. Nič, kar koli vidimo ali srečamo v življenju, ni nujno. Vse bi se dalo pogrešati. Če tako gledamo na življenje, na svoje lastno in na življenje sveta, moramo priznati, da smo na svetu kot sad neke darežljivosti. Življenje nam je bilo podarjeno.
Ramadanski post je druga od petih islamskih dolžnosti. Poleg vsakodnevne vzdržnosti od jedi in pijače ter telesnih užitkov je obvezna tudi ramadanska molitev taravija, s katero se dnevno postenje konča. Ramadan pa je letos klic nam vsem, da ne pozabimo na sosede v Bosni in Hercegovini, ki so jih pred mesecem prizadele katastrofalne poplave.
Neveljaven email naslov