Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako se moramo ob obisku cerkve ali bogoslužja obleči in kakšno je dostojno vedenje? V oddaji si oglejte tudi o liturgičnih držah in oblačilih. Kako se moramo ob obisku cerkve ali bogoslužja obleči in kakšno je dostojno vedenje? Obleka in drža pri liturgiji sta povezani z dogajanjem pri zakramentih. Spoštovanje svetega se pričakuje tudi od obiskovalcev sakralnih prostorov. To bo posebna tema oddaje na drugo postno nedeljo. Spreobrnjenje srca se kaže tudi na zunaj. Frančiškan, brat Jan Dominik Bogataj, je v slovenski jezik prevedel prvo delo zgodnjekrščanske književnosti, ki se v celoti posveča vprašanju učlovečenju Boga in njegovemu odrešenjskemu poslanstvu. Ob obletnici rojstva svetniške kandidatinje Cvetane Priol prisluhnite uglasbitvi njene poezije, v izvedbi Maje Krevs in Pije Brodnik ter ob spremljavi dr. Andreja Missona. Ob etiopski modrosti »Kdor ne razdaja svojega znanja, je kot luč v vrču!« vas bo v postnem času z razmišljanjem spodbudil pater Branko Petauer.
»Kdor ne razdaja svojega znanja, je kot luč v vrču.« (Etiopska modrost) razmišlja BRANKO PETAUER
Cvetana Priol – glasbena pedagoginja, mistikinja in svetniška kandidatka je bila zelo glasbeno nadarjena. Napisala je več skladb, ohranjena pa je le ena. Na pobudo sopranistke Maje Krevs so trije slovenski skladatelji uglasbili 12 njenih pesmi.
Spis "O učlovečenju" predstavlja izjemno pomembno delo Atanazija Aleksandrijskega in se uvršča med enega najprepoznavnejših razmislekov tega avtorja. Gre za prvi traktat v zgodovini antične književnosti, ki sistematično razlaga enega ključnih elementov krščanske vere – učlovečenje Kristusa in s tem njegovo odrešenjsko povezanost s človeštvom. Knjigo je kot zadnjo v vrsti zbirke Cerkveni očetje uredil in prevedel mag. Jan Dominik Bogataj, OFM, ki je zanjo napisal tudi spremno študijo.
Alba, talar, kolar, dalmatika, mašni plašč, štola ... Za duhovniška oblačila veljajo stroga pravila glede uporabe, zanje pa je značilna tudi bogata simbolika. V Muzeju krščanstva na Slovenskem hranijo 120 mašnih plaščev. V zbirki je mogoče videti, kako se je to oblačilo spreminjalo skozi zgodovino – od dolge tunike v rimskem slogu do ob straneh prirezanih in krajših, a bogato okrašenih baročnih plaščev. V 20. stoletju je kroj mašnih plaščev spet postal daljši. Zdaj jih duhovniki pogosto naročajo v tujini, šolske sestre de Notre Dame pa ohranjajo tradicijo vezenja.
Kakšna so primerna oblačila za v cerkev? Zakaj upoštevati bonton in pravila glede telesne drže? V anketi smo zbrali različna mnenja.
Nedeljsko bogoslužje iz slovenskega narodnega svetišča Marija Pomagaj na Brezjah.
V soboto, 10. februarja so tibetansko novo leto praznovali tudi v budistični skupnosti Dharmaling, ki ima svoje prostore v vasi Brdce nad Doberno. V novo leto so vstopili z molitvami, meditacijami in druženjem. V muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled gostujoča razstava »Svetlobne lise: Biti ženska v holokavstu«. Pripravil jo je spominski center Yad Vashem, za slovenski prevod pa je poskrbel Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Ob tej razstavi se je porodila zamisel tudi za manjšo razstavo »Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih«, ki je prav tako nastala v sodelovanju Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
V soboto, 10. februarja so tibetansko novo leto praznovali tudi v budistični skupnosti Dharmaling, ki ima svoje prostore v vasi Brdce nad Doberno. V novo leto so vstopili z molitvami, meditacijami in druženjem.
V muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled gostujoča razstava »Svetlobne lise: Biti ženska v holokavstu«. Pripravil jo je spominski center Yad Vashem, za slovenski prevod pa je poskrbel Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Ob tej razstavi se je porodila zamisel tudi za manjšo razstavo »Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih«, ki je prav tako nastala v sodelovanju Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Digitalne tehnologije z lažjim dostopom do duhovnih vsebin, učenj in meditacij lahko odpirajo vrata globljemu duhovnemu raziskovanju ter spodbujajo povezovanje duhovnih skupnosti po svetu. Praksa pa je pokazala, da lahko čezmerna uporaba digitalnih naprav in virtualnih platform vodi v odtujenost, površnost in celo zasvojenost s tehnologijo. Vse to seveda slabi duševno in duhovno zdravje posameznika vse pogostejša vsebinsko prazna sporočila in nekritično sprejemanje vsebin pa izkrivljajo resnico in razvrednotijo globino duhovnih praks. Ali lahko torej umetna inteligenca ali virtualna resničnost (po)nudita iskreno duhovno izkušnjo in ali smo ljudje sploh zmožni uporabljati sodobno tehnologijo na zdrav način?
»O Bog, daj, da bi vedno želel več, kot zmorem!« (Michelangelo Buonarroti) Razmišlja Branka Ožek.
Verniki nekaterih krščanskih Cerkva so 14. februarja vstopili v 40-dnevni postni čas. Kako ga bodo prehodili? Verniki nekaterih krščanskih Cerkva so 14. februarja vstopili v 40-dnevni postni čas. Stopajo na pot Božjega Sina, ki je šel v Jeruzalem. Tam so ga obtožili in križali. Tretji dan pa je iz groba vstal od mrtvih, da je človeka odrešil greha. Kako bodo verniki različnih Cerkva prehodili letošnji postni čas? Kakšen ritem mu prinašajo postne nedelje od pepelnice do cvetne nedelje? K temu, da bi si verniki prizadevali postati boljši ljudje, jih spodbujajo tudi cerkveni voditelji. Trubarjevo priznanje za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne kulturne dediščine so letos podelili patru Metodu Benediku. Ob 128. obletnici smrti Magdalene Gornik bo Studio Siposh v Sodražici premierno predvajal film Okronana. Ob misli »O Bog, daj da bi vedno želel več, kot zmorem«, Michelangela Buonarrotija, pa bo razmišljala Branka Ožek.
23. februarja bo minilo 128 let od smrti mistikinje in stigmatikinje Magdalene Gornik. Studio Siposh je o svetniški kandidatki ljubljanske nadškofije posnel film z naslovom Okronana.
Že od leta 2008 Narodna in univerzitetna knjižnica podeljuje Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Konec januarja je Trubarjevo priznanje za leto 2023 prejel kapucin, p. dr. Metod Benedik.
Kaj je postni čas? Kako v tem času verniki postajajo boljši ljudje? Kako jim na 40-dnevni poti dajejo ritem postne nedelje? Kako s Kristusom prehoditi letošnji postni čas? O tem v današnji oddaji, gost v studiu je msgr. Stanislav Zore.
Dekliška vokalna skupina Tromostovje: Anja Lenarčič, Maša Smrdel, Manca Novljan, Lucija Ivanc, Elizabeta Ivanc, Anka Grum Vodja: Miha Zupanc Kovač
Evangeličansko bogoslužje iz cerkvene občine Moravske Toplice.
V Mini teatru v Ljubljani je bila 25. januarja osrednja slovenska prireditev ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Spominsko slovesnost so pripravili Judovski kulturni center Ljubljana, Judovska skupnost Slovenije in Liberalna Judovska skupnost Slovenije.
Sebastian in Glorija Forjan sta pastorja v Evangelijski krščanski cerkvi Radovljica. Svoje življenje sta posvetila delu za skupnost, svojim trem sinovom in drug drugemu. A na prvem mestu je zanju Sveto pismo – njuno vodilo, navdih in zakladnica modrosti.
Neveljaven email naslov