Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pandemično leto je povzročilo mnogotere zdravstvene stiske, med njimi duševne, a te so prepogosto zamolčane. Ljudje si skušajo v stiski v zadnjih desetletjih pomagati tudi z vadbo čuječnosti ali čuječe pozornosti, ki je že dalj časa uveljavljena tudi v slovenskem prostoru. Venezuela, nekdaj najbogatejša država v Južni Ameriki, je že od leta 2014 v primežu politične in humanitarne krize. Med ljudi v Venezueli je pred dvema letoma iz misijona v Peruju prišla misijonarka, uršulinka, s. Andreja Godnič, ki je bila tudi sama presenečena zaradi razmer in hudih stisk.
Humanitarna kriza v Venezueli se zadnja 3 leta zaostruje. Po podatkih Caritas Internationalis že 87 odstotkov prebivalstva živi pod pragom revščine, zato tudi Slovenska karitas še naprej vabi k darovanju sredstev za pomoč ljudem v Venezueli.
Čuječnost je način zavedanja lastnega doživljanja, ki ga spremlja odnos sprejemanja, odprtosti in radovednosti. Je veščina, ki se je lahko naučimo in nam pomaga živeti.
Pandemično leto je povzročilo mnogotere zdravstvene stiske, med njimi duševne, a te so prepogosto zamolčane. Ljudje si skušajo v stiski v zadnjih desetletjih pomagati tudi z vadbo čuječnosti ali čuječe pozornosti. Ta se je v zadnjem času zasidrala v besednjaku našega vsakdanjika, a premalo se zavedamo njenih budističnih korenin.
Ekumensko gibanje se je začelo v različnih protestantskih cerkvah že na začetku 20. stoletja. Iz tega prizadevanja je bil leta 1948 ustanovljen Ekumenski svet cerkva, ki se je kasneje preimenoval v Svetovni svet cerkva. V njem je danes združenih 350 cerkva iz 110 držav in zastopa 500 milijonov kristjanov po vsem svetu.
Raznotera ekumenska prizadevanja so značilna tudi za manjše krščanske skupnosti. Te skupaj organizirajo več dogodkov in projektov, ki so po eni strani namenjeni širši javnosti, po drugi strani pa si želijo sodelovati tudi z drugimi krščanskimi skupnostmi, predvsem na področju evangelizacije.
Oddaja bo orisala napredek v medsebojnem dialogu in sprejemanju različnih krščanskih skupnosti. Pogovarjali se bomo s predstavnikoma Svetovnega sveta cerkva. Ogledali si bomo dejavnosti v krščanskih Cerkvah, ki delujejo na ozemlju Slovenije. Raznotera ekumenska prizadevanja so značilna tudi za manjše krščanske skupnosti. Te skupaj organizirajo več dogodkov in projektov, ki so po eni strani namenjeni širši javnosti, po drugi strani pa si želijo sodelovati tudi z drugimi krščanskimi skupnostmi, predvsem na področju evangelizacije.
Svet krščanskih cerkva v Sloveniji povezuje katoliško, evangeličansko, srbsko pravoslavno in binkoštno cerkev. Prizadevajo si za uresničitev skupnih ciljev, ki jih imajo kot krščanske cerkve. Pri tem pa si posamezne cerkve po svojih lastnih močeh prizadevajo za ekumensko gibanje v Sloveniji.
V Sloveniji je registriranih več kot 270 humanitarnih organizacij. Delujejo na treh področjih – kot splošne dobrodelne organizacije, organizacije za kronične bolnike in organizacije za samopomoč. Med njimi je več takih, ki delujejo v okviru različnih verskih ustanov.
Postni čas je za kristjane tudi obdobje poudarjene dobrodelnosti. V Sloveniji deluje več krščanskih humanitarnih organizacij. V prispevku smo se pogovarjali z vodstvom evangeličanske EHO Podpornice in adventističnega Humanizarnega društva ADRA.
Dobrodelnost in humanitarnost sta temelja številnih verskih organizacij, ki po svojih močeh služijo sočloveku. To velja tako za krščanske kakor tudi nekrščanske verske skupnosti. V prispevku prikažemo solidarnost in dobrodelnost Islamske skupnosti v RS, slovenske Skupnosti Baha'i in Čezvesoljske Zombi cerkve blaženega zvonjenja.
V Sloveniji je registriranih več kot 270 humanitarnih organizacij. Delujejo na treh področjih – kot splošne dobrodelne organizacije, organizacije za kronične bolnike in organizacije za samopomoč. Med njimi je več takih, ki delujejo v okviru različnih verskih ustanov. Pogovarjali smo se s člani evangeličanske EHO Podpornice in adventističnega Humanizarnega društva ADRA. Predstavljamo pa tudi solidarnost in dobrodelnost Islamske skupnosti, Skupnosti Baha'i in Čezvesoljske Zombi cerkve blaženega zvonjenja.
Konfucianizem je tradicionalna kitajska misel, katere začetnik je bil Konfucij, kitajski modrec, filozof in učitelj. Med ključnimi potezami nauka je poudarek na pomenu skupnosti in družbenih odnosih. Tkanje slednjih je v osrčju praks čaščenja prednikov. Gre za rituale, ki so se na Kitajskem pojavili še pred časom konfucianizma, kljub temu pa si delita poudarek na pomenu skupnosti pri oblikovanju in razumevanju posameznika.
Konfucijanstvo je tradicionalna kitajska misel, katere začetnik je bil Konfucij, kitajski modrec, filozof in učitelj. Med ključnimi potezami nauka je poudarek na pomenu skupnosti in družbenih odnosih. Tkanje slednjih je v osrčju praks čaščenja prednikov. Gre za rituale, ki so se na Kitajskem pojavili še pred časom konfucijanstva, kljub temu pa si delita poudarek na pomenu skupnosti pri oblikovanju in razumevanju posameznika.
Kitajska literatura ima že slabih tri tisoč let dolgo tradicijo. Skozi stoletja so se spreminjali tako vsebina kakor tudi literarni žanri. Pri tem je pomembno vedeti, da se njihovo pojmovanje ne ujema z nam domačim razumevanjem literarnih obdobij in zvrsti. Med pomembnejše filozofske vplive sodi tudi konfucijanstvo, ki pa je s stoletji postalo tarča kritik tudi v literaturi.
»Cerkev ali druga verska skupnost je prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb iste veroizpovedi.« Tako so definicijo verske skupnosti zapisali v Uradu za verske skupnosti. V Sloveniji je trenutno registriranih 54 cerkva in verskih skupnosti. Posebno vlogo pri njihovem delovanju ima skrb za skupnost.
S pandemijo zaznamovano leto 2020 je bilo burno tudi za budizem, tako na svetovni kot na lokalni ravni. V svetovni perspektivi ne moremo mimo dogodkov v večinsko budističnem Mjanmaru. Po drugi strani pa je življenje budističnih skupnosti bistveno krojila pandemija, ki je s prisilnim delovanjem na spletu skupnosti povezala v mednarodnem okolju, hkrati pa se je med nebudisti povečalo zanimanje za budistične prakse.
28. januarja so vstop v novo leto praznovali tudi pripadniki najštevilnejše šole budizma, imenovane mahajana. O pomenu in načinu praznovanja budističnega novega leta smo se pogovarjali s predstavnikom slovenske veje Budistične kongregacije Dharmaling
Skupnost za zavest Krišne v Sloveniji obstaja že slabih štirideset let. Med temeljnim prepričanji pripadnikov skupnosti je to, da je človeško bitje neskončno srečno in blaženo. Čas epidemije je tudi za Skupnost za zavest Krišne velik izziv, kako se upreti silnicam, zaradi katerih se še posebej v času krize počutimo prepuščeni samim sebi.
S pandemijo zaznamovano leto 2020 je bilo burno tudi za budizem, tako na svetovni kot na lokalni ravni. Pripadniki najštevilčnejše šole budizma, imenovane mahajana, bodo praznovali vstop v novo leto. O pomenu in načinu praznovanja budističnega novega leta smo se pogovarjali s predstavnikom slovenske veje Budistične kongregacije Dharmaling.
Neveljaven email naslov
