Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Daoizem je starokitajska filozofsko-religiozna tradicija. Zakonca Čeh je učenje daoizma tako močno pritegnilo, da sta v Kopru ustanovila »Slovenski daoistični tempelj najvišje harmonije«, ki je od leta 2018 vpisan tudi v register verskih skupnosti. Letošnje leto je bilo za skupnost izjemno pomembno, saj so bili povabljeni na ustanovni forum Svetovne daoistične organizacije. Predstavljamo vam tudi zgodbo družine, ki je za nekaj časa zapustila udobje svojega doma in odšla v Indijo. Tam so v skladu s svetopisemskimi načeli pomagali revnim in sirotam. Kot prvi misijonarji so tudi oni ponesli v svet Božje sporočilo.
Daoizem je starokitajska filozofsko-religiozna tradicija. Zakonca Čeh je učenje daoizma tako močno pritegnilo, da sta v Kopru ustanovila »Slovenski daoistični tempelj najvišje harmonije«, ki je od leta 2018 vpisan tudi v register verskih skupnosti.
Kot piše v Svetem pismu je Jezus oznanjal Božjo besedo, tolažil in zdravil bolne. Temu zgledu je sledila družina, ki je za nekaj časa zapustila udobje svojega doma, da bi odšli v Indijo pomagat revnim in osirotelim. Prisluhnite njihovi izkušnji.
V Slovenskem društvu Hospic, ki deluje že 28 let, si prizadevajo, da bi smrt sprejemali kot del življenja in da bi se v družbi oblikoval bolj naraven odnos do umiranja in žalovanja. Skrb namenjajo hudo bolnim, ki se jim življenje izteka, pa tudi njihovim svojcem. V dvanajstih območnih odborih po vsej Sloveniji je dejavnih dvesto prostovoljcev, ki se strokovno izpopolnjujejo v programu »Pot k sebi«. Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas nam je predstavil pomen akcije »Rad imam življenje«. Slovenska karitas, Zveza paraplegikov, Spominčica, Slovensko društvo Hospic in Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe so združili moči v prizadevanju za priznavanje enakih pravic in dostojanstva za vsakega posameznika.
V Slovenskem društvu Hospic, ki deluje že 28 let, si prizadevajo, da bi smrt sprejemali kot del življenja in da bi se v družbi oblikoval bolj naraven odnos do umiranja in žalovanja. Skrb namenjajo hudo bolnim, ki se jim življenje izteka, pa tudi njihovim svojcem. V dvanajstih območnih odborih po vsej Sloveniji je dejavnih dvesto prostovoljcev, ki se strokovno izpopolnjujejo v programu »Pot k sebi«.
Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas nam je predstavil pomen akcije »Rad imam življenje«. Slovenska karitas, Zveza paraplegikov, Spominčica, Slovensko društvo Hospic in Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe so združili moči v prizadevanju za priznavanje enakih pravic in dostojanstva za vsakega posameznika.
Barbara in Marko Zrnec sta izzive in lepote življenja v dvoje prelila v pesmi. Svoje nastope z naslovom »Ljubezen in spoštovanje v pesmi in besedi« sta posvetila ubranim odnosom v partnerstvu in v družini.
»Vijoličasti trikotniki« je naslov razstave, ki je na ogled v prostorih Krščanske verske skupnosti Jehovove priče v Kamniku. To je pripoved o mnogokrat pozabljenih žrtvah nacističnega režima, ki so jih v taboriščih smrti označevali s posebnim znakom – z vijoličastim trikotnikom.
Barbara in Marko Zrnec sta izzive in lepote življenja v dvoje prelila v pesmi. Svoje nastope z naslovom »Ljubezen in spoštovanje v pesmi in besedi« sta posvetila ubranim odnosom v partnerstvu in v družini. »Vijoličasti trikotniki« je naslov razstave, ki je na ogled v prostorih Krščanske verske skupnosti Jehovove priče v Kamniku. To je pripoved o mnogokrat pozabljenih žrtvah nacističnega režima, ki so jih v taboriščih smrti označevali s posebnim znakom – z vijoličastim trikotnikom.
Prostovoljci slovenskega društva Hospic že več kot 25 let podarjajo življenje dnevom. Sočutne in celostne oskrbe umirajočih in njihovih svojcev so deležni tudi prebivalci Zgornje Savinjske doline. Pred štirimi leti so v Mozirju ustanovili območni odbor. Delovanje društva na tem območju so predstavili Darja Fale, Renata J. Roban, Darja Jeraj, Tadeja Gotar, Jon Kanjir in pater Karel Gržan.
Bogato dediščino slovenske reformacije negujejo in v skladu z njo delujejo tudi v Zavodu Primoža Trubarja v Murski Soboti. Direktorica dr. Klaudija Sedar nam je predstavila poslanstvo in razvejano delovanje Zavoda Primoža Trubarja. Združenje Trubarjev forum pa je zaslužno za prevod Abecednika, Katekizma in Cerkvenega reda Primoža Trubarja v sodobni slovenski jezik. Letos praznuje petnajst let delovanja.
Združenje Trubarjev forum je zaslužno za prevod Abecednika, Katekizma in Cerkvenega reda Primoža Trubarja v sodobni slovenski jezik. Letos praznuje petnajst let delovanja.
Bogato dediščino slovenske reformacije negujejo in v skladu z njo delujejo tudi v Zavodu Primoža Trubarja v Murski Soboti. Direktorica dr. Klaudija Sedar nam je predstavila poslanstvo in razvejano delovanje Zavoda Primoža Trubarja.
V nedeljo, 8. oktobra je Binkoštna cerkev v Sloveniji praznovala 90 let delovanja. Prazničnega bogoslužja so se v Kidričevem pri Ptuju udeležili binkoštniki iz vse Slovenije. Okroglo obletnico so obeležili tudi z obsežno knjižno izdajo z naslovom "Plamen, ki gori". Predstavljamo vam tudi družino, ki si prizadeva vzgajati otroke v skladu s svojo verozpovedjo in z zdravim načinom življenja.
V nedeljo, 8. oktobra je Binkoštna cerkev v Sloveniji praznovala 90 let. Prazničnega bogoslužja so se v Kidričevem pri Ptuju udeležili binkoštniki iz vse Slovenije.
Svetu niso toliko potrebni ljudje velikega uma kakor ljudje plemenitega značaja. Vendar vzgoja ni lahka naloga in zahteva modrost.
»Živeti božjo ljubezen.« To je vodilo in poslanstvo razsvetljenega mojstra Paramahamse Vishwanande, ustanovitelja mednarodnega gibanja Bhakti Marga. V torek, 10. oktobra je obiskal Ljubljano, kjer je s svojimi učenci in z gosti podelil svojo izkušnjo božanske milosti.
Holokavst ni zaprašena zgodba iz zgodovine, temveč poglavje, ki mora biti del splošnega zavedanja vsakega izobraženega človeka.« To je sporočilo Judovskega kulturnega centra Ljubljana, kjer je od prvega septembra naprej na ogled prva stalna razstava o holokavstu v Ljubljani. Po razstavi nas je popeljal direktor Robert Waltl.
V slovenskem jeziku že imamo nekaj prevodov Korana, a Islamska skupnost v Sloveniji teh prevodov ni potrdila. O razlogih za to smo se pogovarjali z mag. Nevzetom Porićem, muftijem Islamske skupnosti v RS, ki je leta 2017 na Fakulteti islamskih ved v Sarajevu magistriral z nalogo »Prevodi Korana v slovenski jezik in njihova percepcija«. Predstavljamo tudi knjižnico Averroes, ki so jo v Muslimanskem kulturnem centru odprli v septembru.
»Holokavst ni zaprašena zgodba iz zgodovine, temveč poglavje, ki mora biti del splošnega zavedanja vsakega izobraženega človeka.« To je sporočilo Judovskega kulturnega centra Ljubljana, kjer je od prvega septembra naprej na ogled prva stalna razstava o holokavstu v Ljubljani. Po razstavi nas je popeljal direktor Robert Waltl. V slovenskem jeziku že imamo nekaj prevodov Korana, a Islamska skupnost v Sloveniji teh prevodov ni potrdila. O razlogih za to smo se pogovarjali z mag. Nevzetom Porićem, muftijem Islamske skupnosti v RS, ki je leta 2017 na Fakulteti islamskih ved v Sarajevu magistriral z nalogo »Prevodi Korana v slovenski jezik in njihova percepcija«. Predstavljamo tudi knjižnico Averroes, ki so jo v Muslimanskem kulturnem centru odprli v septembru.
Neveljaven email naslov