Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden, ko se bodo pred nami odvili ključni dogodki Jezusovega življenja: trpljenje, smrt in vstajenje. Temeljne resnice vere je pred 1700 leti v veroizpovedi opredelil ekumenski koncil v Niceji. Nicejska veroizpoved, ki se začne z besedami »Verujem v enega Boga«, je eden najpomembnejših izrazov krščanske vere in eden redkih, ki povezuje skoraj vse kristjane – katoličane, pravoslavne in mnoge protestante. Obhajanje 1700. obletnice koncila je spodbuda, da bi tudi mi v luči vere, da je Jezus Kristus pravi Bog, prehodili pot od velikega četrtka do velike noči.
Naš odnos z Bogom je žal pogosto intenziven in na preizkušnji, ko nas prizadene trpljenje ali smrt bližnjega. Za zakonca Mejak iz Ilirske Bistrice, ki sta starša petih otrok, je huda bolezen njune hčerke pomenila vrnitev k Bogu.
Koncil v Niceji je bil prvi ekumenski, vesoljni cerkveni zbor. Leta 325 ga je sklical rimski cesar Konstantin. Potekal je med 20. majem in 25 julijem 325.
S cvetno nedeljo vstopamo v veliki teden, ko se bodo pred nami odvili ključni dogodki Jezusovega življenja: trpljenje, smrt in vstajenje. Kakšno razpoloženje moramo pred temi skrivnostmi ustvariti v sebi, da lahko z Jezusom prehodimo pot skozi trpljenje, smrt v vstajenje? Kako nam pri tem pomagajo obredje in običaji, ki nagovarjajo tudi ljudi, ki niso verni?
Združenje katoliških skavtinj in skavtov praznuje v jubilejnem svetem letu 35. letnico delovanja. V teh letih je šlo skozi skavtsko vzgojo več kot 30.000 skavtov in skavtinj. Poleg osvajanja skavtskih veščin in drugih spretnosti je pomembno poslanstvo skavtov tudi prostovoljstvo oziroma pomoč bližnjemu.
Inštitut za patristične študije Victorinianum in slovenska sekcija Mednarodnega združenja za patristične študije sta na Teološki fakulteti v Ljubljani pripravila patristično popoldne z naslovom Sirsko krščanstvo. Srečanja so se udeležili strokovnjaki, raziskovalci krščanske antike in ljubitelji tovrstne tematike. Namenjeno je bilo poglobljenemu razumevanju sirskega jezika in književnosti.
Na tako imenovano tiho nedeljo bomo v Obzorjih duha razmišljali o tišini. Živimo v svetu, ki je glasen, hrupen in hiter. Na nas vpliva ogromno informacij, zvokov in dražljajev, ki imajo posledice na naše telesno in duševno zdravje in nam onemogočajo, da bi se srečali sami s sabo in z Bogom. Kljub hrepenenju po tišini, se ob izkušnji tišine marsikdo počuti nelagodno ali pa se je celo boji. Tišina je bila vedno osnova za zbranost, spoznavanje in razumevanje samega sebe, meditacijo, sanjarjenje, ustvarjanje, molitev. Kot je zapisala sv. mati Terezija iz Kalkute, je sad tišine molitev. Sad molitve je vera. Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni pa je služenje.
Pesem o tišini »Tiho stopaj, duša« je delo blaženega Lojzeta Grozdeta.
»Tišina je jezik Boga, vse drugo je slab prevod,« so besede perzijskega pesnika Rumija. Tišino nam na prav poseben način približajo duhovne vaje v tišini. Z njimi ima veliko izkušenj tudi mag. Damjana Krivec Čarman.
V tišini se odpre prostor za vse tisto, kar je pogosto neizrečeno. V tišini se ustavimo, premišljujemo o sebi in drugih. Tišina je pot do samega sebe.
Živimo v svetu, ki je glasen, hrupen in hiter. Na nas vpliva ogromno informacij, zvokov in dražljajev, ki imajo posledice na naše telesno in duševno zdravje in nam onemogočajo, da bi se srečali sami s sabo in z Bogom. Kljub hrepenenju po tišini, se ob izkušnji tišine marsikdo počuti nelagodno ali pa se je celo boji. Tišina je bila vedno osnova za zbranost, spoznavanje in razumevanje samega sebe, meditacijo, sanjarjenje, ustvarjanje, molitev.
»Dnevi Škofjeloškega pasijona« so niz kulturno-družabnih prireditev in dogodkov, ki združujejo umetnost, zgodovino in duhovnost ter pomenijo most med bogato dediščino Škofjeloškega pasijona in sodobnim časom.
Ženska je v Božjih očeh ustvarjena z globokim dostojanstvom, ki izvira iz Božjega načrta stvarjenja. Ustvarjena je bila iz ljubezni, kot enakopravna partnerka moškemu. Je nosilka življenja, ljubezni in lepote in ima posebno sposobnost prepoznavanja drugih oseb, njihove edinstvenosti in odnosov med njimi. Na praznik Gospodovega oznanjenja smo obhajali materinski dan. Ob liku Božje matere Marije si zastavljamo vprašanje, kako sodobne ženske v iskanju ravnotežja med različnimi vlogami – žene, matere, prijateljice, delavke – odgovarjajo na Božje nagovore.
Petra Stopar: Brez besed avtor: Gregor Čušin, priredba: Miha Gorše
Polonca Sokol je žena Tomažu, mama 17-letni Juliji, rejnica skoraj 6-letnemu dečku, gospodinja. Opravljala je različne poklice, danes pa je zaposlena v domačem podjetju. Pravi, da ji je Gospod dal veliko darov, ki ji pomagajo na različnih področjih. Rada ustvarja, bere, posebno poslanstvo pa vidi v materinstvu.
Ženske nosijo v sebi edinstveno sposobnost ustvarjanja in povezovanja, a njihova vrednost ne izhaja iz popolnosti vlog, temveč iz pristnosti in edinstvenosti. Tako moški kot ženske pa so poklicani, da s svojimi talenti in karizmami prispevajo k dobremu v svetu.
Ženska je v Božjih očeh ustvarjena z globokim dostojanstvom, ki izvira iz Božjega načrta stvarjenja. Ustvarjena je bila iz ljubezni, kot enakopravna partnerka moškemu. Je nosilka življenja, ljubezni in lepote in ima posebno sposobnost prepoznavanja drugih oseb, njihove edinstvenosti in odnosov med njimi. Na praznik Gospodovega oznanjenja smo obhajali materinski dan. Ob liku Božje matere Marije si zastavljamo vprašanje, kako sodobne ženske v iskanju ravnotežja med različnimi vlogami – žene, matere, prijateljice, delavke – odgovarjajo na Božje nagovore
Teden družine vsako leto poteka med praznikom sv. Jožefa in praznikom Gospodovega oznanjenja. Geslo letošnjega tedna družine je »Pričevalci upanja«
V okviru svetega leta je minuli konec tedna potekalo postno romanje ljubljanske nadškofije k starodavni oglejski baziliki Marijinega vnebovzetja ter svetih Mohorja in Fortunata. Več kot 17.000 slovenskih romarjev se je odpravilo v eno najpomembnejših zgodovinskih in duhovnih središč krščanstva. Osrednji dogodek romanja je bila sveta maša, ki jo je v somaševanju z več deset duhovniki daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore.
Slovenska ljudska, harm. Avgust Ipavec
Neveljaven email naslov