Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj v Kulturi med drugim: v Lutkovnem gledališču Ljubljana so pripravili novo mednarodno bienalno izvedbo festivala Lutke, s katerim so tudi letos v prestolnico privabili številne lutkarje iz različnih držav. Festival bo potekal do sobote. Predstavljamo vam vokalno skupino Gallina, ki bo nocoj nastopila v koncertnem ciklu Plečnik in a-cappella v cerkvi sv. Mihaela na Barju.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Presenečenje na kubik! Kuharski šef Gregor Rozman bo znamenito in avtohtono kranjsko klobaso pripravil kot sladico! Če vas zanima, kako se kranjsko klobaso postavi na krožnik z gorčičnim sladoledom , medenim satjem in želejem karamelizirane hruške, potem z nami kuhajte na kubik!

Županja Irma se vrne iz pobratenega tirolskega mesta z novico, da jih tamkajšnji župan vabi na smučanje ob odprtju sezone. Pove, da bosta odšla na zimske počitnice dva srečna para. Anja se že skoraj razveseli, potem pa ji Irma pojasni, da gredo na smučanje ona, Stane, Anja in njen fant Nandi. Stane in Anja zato zrežirata skrito ljubezensko igro, v kateri sta glavna igralca Mile in Nandi. Ravno, ko se stvari začno postavljati na pravo mesto, pa prinese Irma novo informacijo z avstrijskih smučišč...

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Ime Matej Sternen se ob slehernem naštevanju slovenskih impresionistov znajde na zadnjem mestu. Sodba Ivana Cankarja in Otona Župančiča o zgodovinski razstavi v Salonu Miethke leta 1904 je Ferda Vesela in Mateja Sternena namreč označila za sopotnika. Na tej razstavi, v času, ko so že zamrla iskanja nacionalne slike v monumentaliziranem žanru, sta se predstavila predvsem kot slikarja žanra. Prav ta odločitev ju je potisnila na rob v kritiških ocenah, ki so se oprle na krajino in na njej utemeljevale regionalno posebnost predstavljenega slikarstva. Zato je Sternen nekaj več krajin naslikal v letih po dunajskem sprejemu slovenskih slik v upanju, da bo tako lažje nagovoril občinstvo. Tudi sicer je kritika njegovo delo le občasno postavila v ospredje na skupinskih razstavah, ki se jih je udeleževal zadržano in se razstavljanja na njih nekajkrat celo vzdržal.
Predhodne generacije so njegovo drugačnost opisovale kot odklon od norme, ki jo vzpostavlja zgodovina slovenskega impresionizma. Jakopič je npr. dejal, da je bil Sternen najbolj Ažbetov, kar je pomenilo konservativen, medtem ko sta se z Matijem Jamo od Ažbeta distancirala. Rajko Ložar je postavil tezo, da je Sternen nadaljeval tam, kjer je Ažbe prenehal, v stiku z generacijo naših münchenskih realistov. Predvsem pa so ga označevali za naturalista, ki je vztrajal pri realistični ekvivalenci stvarnega sveta in njegove podobe. Svoje ambicije je uresničeval v človeški figuri – portretu, aktu in ženski v meščanskem interierju.
Sternen je Ažbetovo šolo razumel kot dopolnjevanje svojega slikarskega znanja, pozneje pa je bilo to njegovo delovno okolje, kjer so bili akti vedno na voljo. Študij in delo po živih modelih brez predhodnega uvajanja z dvodimenzionalnimi predlogami, odlitki antične plastike in velikimi deli starih mojstrov sta ločevala pedagoško prakso münchenske in dunajske akademije. Kurikularno reformo je münchenska akademija izvedla v času Ažbetovega študija sredi osemdesetih let. Iz nje je izhajal tudi Ažbetov način poučevanja, pri katerem je mojster spodbujal študente k risanju z barvo. Eno od njegovih temeljnih načel je bila kristalizacija barv, kar pomeni zlaganje čistih barv na širok čopič, s katerim je bilo v eni potezi mogoče hkrati risati in modelirati. Barve so v tem primeru zložene po harmoničnem in ne kontrastnem principu. Slednjega je vpeljala intuitivna in improvizirana impresionistična tehnika.

Fragmenti besedila iz filma Matej Sternen, avtor dr. Andrej Smrekar, višji svetnik, Narodna galerija Slovenije.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

V oddaji opozarjamo na sporne oglase za ojačevalnik zvoka, ki naj bi pomagal osebam z delno izgubo sluha slišati odlično, še več, z njim naj bi se sluh čudežno povrnil. Seveda nič od tega ne drži, prodajalec iz tujine pa s tovrstnimi trditvami krši številne zakone in predpise. Sporočilo strokovnjakov je nedvoumno – ne mečite denarja stran! Previdnost velja tudi za starejše, ki so pogoste žrtve vsiljivih prodajalcev in spletnih goljufov. Ti so nedavno 76-letnico z Dolenjskega prepričali, da si naloži aplikacijo, prek katere so ji nato z bančnih računov pobrali vse prihranke.

Les simbolizira tradicijo in prihodnost hkrati. Je dolgotrajen in trdoživ gradnik našega bivalnega okolja, saj je pri potresih in požarih varen in zelo odporen material. Lesena konstrukcija ob požaru zdrži celo dlje kot armiranobetonska. Obenem je les tudi strateška surovina prihodnosti, saj njegova uporaba v gradnji močno pripomore k blaženju podnebnih sprememb. Prisluhnimo navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa in v njem vidijo material prihodnosti, priložnost za gospodarski razvoj in ohranitev okolja za prihodnje generacije.

Ob 40-letnici dvojezične večstopenjske šole Pavel Petričič v Špetru je v njenih prosotrih nastala naša oddaja. Voditeljica Mairim Cheber se o pomenu tega inštituta v Benečiji nekoč in danes pogovarja s tamkajšnjo nekdanjo ravnateljico Živo Gruden in sedanjim ravanteljem večstopenjske šole Davidom Clodigem ter Laro Pižent, pedagoško svetovalko za šole RS s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Uredništvo oddaje sestavljajo Mairim Cheber, Nataša Ferletič, Luana Grilanc in Jan Leopoli, ki podpisuje tudi režijo.

A Súlypont című adásban stúdióvendégeinkkel a Vöröskereszt történetéről, tevékenységéről és fontos szerepéről beszélgetünk.

V oddaji Težišče se bomo s studijskima gostoma pogovarjali o zgodovini, dejavnostih in pomembni vlogi Rdečega križa.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Kočija kraljice Elizabete II., njena ladja, prvi satelit v vesolju Sputnik 1 in tudi najnovejši sateliti ter denimo 55 km dolg most pri Hóngkongu so iz aluminija. Aluminij je kovina moderne dobe. Je lahek, žilav in koven, nemagneten in težko vnetljiv. Uporaben je v transportu, gradbeništvu in energetiki. V avtomobilih, zgradbah in elektroniki je po svetu vgrajenega 80 kg aluminija na prebivalca. Tudi v Sloveniji, v Kidričevem, smo nekoč pridobivali aluminij. Danes ga tam reciklirajo. Odpadni aluminij lahko v celoti recikliramo, pri čemer ne izgubi nobene svoje lastnosti. Za reciklažo se porabi le približno 5 % energije, ki bi jo porabili za njegovo proizvodnjo. Izdelke iz aluminija po navadi vlivamo, posebne oblike pa lahko tudi natisnemo s 3D tiskalnikom. Takrat dobi aluminij nove lastnosti.

Bernardo Žarn bosta v Dnevni sobi obiskala Katarina Habe, doktorica psihologije in komik Žan Papič. O tem, kako premagati tremo bosta govorila. Nasveti, triki in čisto praktični primeri, kako javni nastop izvesti čim bolje in zakaj popolna odsotnost vznemirjenja pred nastopom ni dobra.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Od prvotne ministrske zasedbe Gibanja Svoboda je ostalo le še nekaj ministrov. Šest jih je že zapustilo položaj. Odšli so Tatjana Bobnar, Sanja Ajanović Hovnik, Danijel Bešič Loredan, Irena Šinko, Uroš Brežan in Darjo Felda. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki jo koalicija pred že drugo interpelacijo še vedno podpira, pa ima zdaj težave še zaradi prometnega prekrška – vožnje z modro lučjo po Avstriji. Kakšno breme so politične afere za delo vlade in sprejemanje reform?

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

V Opusu bomo predstavili slovenska glasbena umetnika, ki že vrsto let delujeta v tujini. To sta flavtist Martin Belič in violončelist Primož Zalaznik.
Martin Belič je asistent soloflavtist v uglednem orkestru Münchenski filharmoniki. Redni član orkestra je postal leta 2007. Svoje znanje že desetletje prenaša na mlajši rod. Na avstrijskem Koroškem vodi mojstrske seminarje skupaj s svojim nekdanjim profesorjem Mihaelom Martinom Koflerjem, v Slovenski Bistrici, kjer je začel svojo glasbeno pot, pa vodi poletno šolo. Letos smo ga spremljali na Bistriškem gradu, kjer je bil nekoč sedež glasbene šole. V tej so danes nadvse ponosni na svojega rojaka. Spoznali bomo njegovo življenjsko zgodbo, ki je bila žal tudi zelo trpka. A vendarle ni nikoli obupal.
Primož Zalaznik pa bo opisal pot, ki ga je vodila od Simfoničnega orkestra RTV Slovenija do Dunajskih simfonikov. Nekaj časa je igral tudi pri Dunajskih filharmonikih. Občasno ga mika solistično muziciranje in sodelovanje v komornih zasedbah, sicer pa je predan dunajskemu simfoničnemu orkestru. Tam je dobil redno zaposlitev, s katero je popolnoma zadovoljen.

Pianist Zoran Škrinjar se je po končani ljubljanski Akademiji za glasbo dodatno izobraževal na različnih klasičnih klavirskih seminarjih, nato na jazzovskih seminarjih pri Bošku Petroviću, Reggieju Workmanu, Ericu Vloeimansu, Jerryju Bergonzziju, Renatu Chiccu in drugih, bil pa je tudi reden gost jam sessionov mednarodnih jazz festivalov v Perugi, Pragi, Zagrebu in Ljubljani. V svoji glasbeni govorici se Škrinjar naslanja na pianiste Keitha Jaretta, Chicha Coreo, Herbija Hancocka, Oskarja Petersona in druge, pa tudi na klasično glasbo. Na tokratnem koncertu, ki ga je v celoti zaznamovala Škrinjarjeva avtorska glasba, se je predstavil z zanimivimi glasbenimi gosti: jazzovskimi in klasičnimi glasbeniki.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.