Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Zadnja priložnost

Kalimero Klepetulja Petrček

Bratrancema ni všeč Hopovo letalo in zahtevata boljše izume, Petrček pa je užaljen, ker je Kalimero Pavlinci podaril marjetice. Fanta se znajdeta na isti klopi v parku. Ko si potožita, Petrčku uide, da ve za kopico čudovitih izumov. Kako se bo izmotal in ohranil skrivnost DoVinčijevega mlina?

20.11.2020

Pujsa Pepa Gospod Krompirček pride v mesto

Gospod Krompirček pride na otvoritev novega športnega centra in vsi v mestu so zelo vznemirjeni.

20.11.2020

Lojzek Lojzek, nariši mi balon, risanka

Pika in Lojzek bi rada poletela z balonom. Ker je navaden balon premajhen, da bi Lojzka ponesel v višave, iznajdljivi zajček nariše balon na vroči zrak z veliko, udobno košaro. Ker je vožnja z velikim balonom všeč tudi Piki, Lojzek nariše balon tudi zanjo in skupaj se podata na potep.

20.11.2020

Dediščina Evrope Dunaj: cesarske sanje dinastije, britanska dokumentarna oddaja, 1/3

Dunaj je mesto z dolgo in veličastno zgodovino ter izjemno strateško lego ob eni najdaljših evropskih rek, Donavi. Zgodovinar Simon Sebag Montefiore se v prvem delu serije o njem posveti obdobju, ko je nekdanja rimska naselbina postala oder, na katerem je svojo moč ustvarila in krepila poprej obrobna plemiška rodbina Habsburžanov. Dunaj je pod njihovo vladavino postal utrdba katoliške vere in branik krščanstva, Habsburžani pa so od tam kot sveti rimski cesarji in avstrijski nadvojvode velikemu delu Evrope vladali kar tisoč let.

19.11.2020

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Urbana divjina: Prebivalci, britanska dokumentarna serija, 1/3

Tridelna britanska serija Urbana divjina prinaša pogled v neverjetno kraljestvo prosto živečih živali sredi pozidanih in gosto naseljenih velemest. 1. del – Prebivalci Prostoživeče živali se v mesto priselijo iz različnih razlogov. Nekatere vanje prižene stiska, ki so jo sprožile podnebne spremembe in izguba življenjskega okolja, spet druge ugotovijo, da jim mestno okolje ponuja boljše možnosti za življenje kot narava. Nekatere z ljudmi stkejo prav posebne vezi.

28.10.2020

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Svetovna zdravstvena organizacija med Kitajsko in ZDA, francoska dokumentarna oddaja

Tudi ko so prisotnost virusa, ki povzroča covid 19, potrdili v že 15 državah, je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) oklevala in kar ni razglasila izrednih razmer. Še več, Kitajsko je kljub zapoznelemu obveščanju o izbruhu virusa branila in prepovedi potovanja v to državo celo nasprotovala. V izvršnem odboru SZO je kakih 30 predstavnikov držav, ki se morajo v takšnih razmerah zediniti in odločitev sprejeti soglasno, kar delovanje organizacije močno hromi. Ob plazu obtožb na račun kitajskega ravnanja ob izbruhu pandemije in zaradi podpore, ki jo je Kitajski izkazoval SZO, so se ZDA celo odločile izstopiti iz SZO. Tajvan, ki si ga Kitajska lasti, ZDA pa podpirajo njegovo neodvisnost, zaradi česar Tajvan tudi ni član SZO, pa je na primer samostojno uvedel zaščitne ukrepe in se s covidom 19 zelo uspešno spoprijel. Je danes SZO še eno bojno polje za kitajsko-ameriške spopade? Dokumentarna oddaja nazorno prikaže tudi nastanek in razvoj SZO in nekatere njene resnično pomembne uspehe, kot je izkoreninjenje črnih koz. WHO IS ... IN CONTROL? / Francija / 2020 / Režija: Pierre Haski, Mathias Lavergre, Anthony Dufour

27.10.2020

Tuji dokumentarni filmi in oddaje Utapljanje v plastiki, britanska dokumentarna serija, 1/2

Nagrajena dokumentarna serija v dveh delih pojasni zastrašujočo razsežnost onesnaženosti svetovnih morij s plastiko. Na oceanih plava pet otokov plastičnih odpadkov, ki jih oblikujejo morski tokovi. Največji med njimi je velik kot ozemlje treh Francij. Še bolj skrb vzbujajoča je mikroplastika, koščki, manjši od milimetra. Vsako minuto potrošniki na svetu kupijo milijon plastenk, milijon plastičnih kozarcev za enkratno uporabo in kar dva milijona plastičnih vrečk. In vsako leto v morju pristane osem milijonov ton plastičnih odpadkov, polovico jih tja odložijo reke. Na svetu recikliramo le okoli 11 odstotkov plastike, proizvodnja pa še kar narašča. Izračuni kažejo, da bo ob nespremenjenem ritmu letne proizvodnje ta do leta 2050 porasla za 500 odstotkov.

27.10.2020

Stran 1 od 1
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov