Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vijoličasti cvet Zoisove zvončice je simbol našega prvega in najstarejšega alpskega botaničnega vrta Juliane. Na dobrih 2500 m² površine gojijo rastline, ki v naravi rastejo v naših Alpah, predalpskem svetu in na kraških suhih travnikih.
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani lahko občudujemo več endemičnih rastlinskih vrst.
Od Julijskih Alp pa vse do izliva reke Soče v Tržaški zaliv se vije več kot 500 kilometrov dolga pohodniška pot – Pot miru. Obeležena je s številnimi pričevalci prve svetovne vojne: spominskimi obeležji, strelskimi jarki, kavernami. Avstrijka Claudia Heckl je že več kot desetletje ena redkih prebivalk malega starega kraja Podol na otoku Cresu. Iz skoraj zapuščene vasice je vzpostavila popolnoma edinstven način globalnega mreženja. Moritz Bacher iz Rosenheima v svoji delavnici oživlja odslužene rolke, ki bi sicer končale v smeteh. Iz njih izdeluje nove predmete: namizne svetilke, sklede ter klubske mizice. Člani desetih veteranskih godb, ki delujejo po vsej Sloveniji, so zasnovali tudi Združeni slovenski veteranski orkester - Godbo ljubljanskih veteranov.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Nemki Augusti Deter je pri 50 letih začel pešati spomin. Psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer ji ni znal pomagati. Toda po njeni smrti je opravil obdukcijo in v njenih možganih opazil nenavadne skupke proteinov. Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen. 120 let pozneje po vsem svetu s to boleznijo živi kar 44 milijonov ljudi. A učinkovitega zdravila še vedno nimamo. Kako pa na bolezen vplivata dve novi zdravili, ki sta lani prišli na trg v ZDA? Med znanstveniki, ki raziskujejo vzroke in mehanizme Alzheimerjeve in drugih oblik demence, so tudi slovenski. Eni skupini je uspelo najti protein, katerega sprememba vpliva na razvoj frontotemporalne demence. Druga pa išče vzrok za nastanek nevrodegenerativnih bolezni med glivami, ki živijo v našem pomivalnem stroju.
Slovenski raziskovalci so naredili korak bliže k razumevanju nevrodegenerativnih bolezni. Z raziskavo so ugotovili, da imajo glive, ki naseljujejo naša gospodinjstva, lahko vlogo pri razvoju nevrodegenerativnih obolenjih, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen.
Slovenskim raziskovalcem je uspelo odkriti spremembo na pomembnem proteinu, ki vpliva na zgodnji razvoj frontotemporalne demence.
Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo Alzheimerjevo bolezen ali katerokoli drugo obliko demence, še vedno nimamo. Vendar so raziskovalci v manj kot enem letu predstavili kar dve zdravili, ki so v kliničnih študijah upočasnili napredovanje zgodnje oblike Alzheimerjeve bolezni.
Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen.
Andraž Mihelin skupaj z ekipo ustvarja vrhunske jadrnice.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Skrivnostno kraško jezero se razkrje pod prepadnimi stenami v bližini Idrije.
Znan slovenski harmonikar ruši stereotipe o veseljaškem inštrumentu.
Štiri umetnice v Škofji Loki ustvarjajo unikatne izdelke v različnih, zelo zanimivih tehnikah.
»Če je vreme lepo, gre modelar na letališče, ko pa je grdo, je v delavnici.«
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V začetku avgusta je v Sloveniji v več krajih padla rekordna količina dežja. Posledično so narastli vodotoki. Deroča voda je uničila številne ceste, mostove, hiše in tudi rodovitna tla. Obsežne padavine so sprožile številne plazove. Na terenu smo si ogledali trajno sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje. S strokovnjaki smo pregledali tudi most v bližini Ljubljane, saj so poplave najpogostejši razlog za porušitev mostov. Plazovi in voda lahko poškodujejo tudi temelje zgradb. V Sloveniji je 80 odstotkov stanovanjskih stavb zidanih. Če so dolgo časa izpostavljene vodi, to povzroča propadanje materiala. Kako jih pregledajo in popravijo?
Poplave so tudi najpogostejši razlog za porušitve mostov. Večje ujme povzročijo erozijo in prinašajo naplavine, ki še dodatno pospéšijo proces erozije. To pa lahko privede do odplavljanja temeljev in opornikov mostu. Ob avgustovskih poplavah je bilo poškodovanih in uničenih tudi veliko mostov.
Zaradi plazov ali poplav so bile poškodováne ali porušene tudi številne stavbe. Zdaj jih je treba temeljito pregledati in spremljati njihovo stanje. S strokovnjaki Zavóda za gradbeništvo se je naša ekipa odpravila v Župánje Njive, vas nad Kamnikom.
Slovenija je alpska dežela z raznovrstno geološko zgradbo, zato je pri nas veliko tveganje za nastanek plazov. Ko se plaz sproži, je pomembno, da geologi čim prej ocenijo velikost in nevarnost plazu in podajo prve sanacíjske ukrépe. Naslednji korak je izdelava geološko-geotehničnega elaborata, v katerem na podlagi raziskav in izračunov določijo ukrépe za trajno stabilnost plazu. Na terenu smo si ogledali sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje.
Neveljaven email naslov