Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podeželje je odličen prostor za terapevtske dejavnosti. Pet slovenskih kmetij je zadnja tri leta sodelovalo v projektu razvoj terapevtskih aktivnosti kot podpore dejavnosti zdravstvenega varstva na kmetijah. Obiskali smo eno izmed njih, ko je gostila skupino stanovalk iz Lambrechtovega doma za starejše v Slovenskih Konjicah.
V zadnjih letih koruzo zaradi vremenskih sprememb sejemo skoraj mesec dni prej kot pred 50 leti. Zgodaj sejani hibridi tako z veliko verjetnostjo v času cvetenja izognejo vročinskim stresom, prej dozorijo in tla lahko pravočasno pripravimo za setev ozimnih žit. Višina rastline in nastavek storža sta pri zgodaj sejanih koruzah nižja. Sklop lahko povečamo do 5 %. Tudi letošnje vremenske razmere omogočajo zgodnejšo setev.
K izobraževanju na področju kmetijstva v Sloveniji zelo veliko prispeva Biotehniški center Naklo. Ustanovljen je bil leta 2007 in pod svojo streho združuje sredno šolo, višjo strokovno šolo in medpodjetniški izobraževalni center. Zaradi obsežnosti njihovih dejavnosti, vam bomo v prihodnjih minutah pokazali le del vsega, kar pri njih nudijo. 25. aprila pa vabijo na Dan odprtih vrat, na katerem bodo predstavili vse njihove dejavnosti skozi izobraževanja in projekte.
Oddajo začenjamo z razlago, zakaj nam v prostorih, kjer biva več živali ravno ne diši, živalim pa. Opozorili bomo na to, da se kače prebujajo in zakaj jih pustimo pri miru, spoznali boste neskončno simpatičen Zavod za pomoč živalim in ljudem srečne tačke in za konec dobili nekaj nasvetov, kako poskrbeti za ježke. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
VLOŽENI CVETOVI MAGNOLIJE Še vedno lahko naberemo zanimive cvetove magnolije. Venčne liste tega okrasnega grma ali drevesa v Jugovzhodni Aziji, od koder izvira, uporabljajo v kulinariki. Dišeči 'material' je hvaležna delikatesa, ki jo pripravimo mimogrede, kot je v Dnevniku lastnih izkušenj storila Ana-Marija Berk. KROMPIR Z mislimi smo morda že pri pečenem mladem krompirčku, a vseeno ne hitimo s sajenjem na prosto. Gomolje posadimo, ko so tla ogreta na vsaj 8 stopinj Celzija in je malo možnosti za aprilske ohladitve. Tako je manj verjetno, da se razvijejo bolezni in škodljivci. ZELENJAVNI VRT Z VANESOM HUSIĆEM Če s krompirjem morda še čakamo, pa v toplih dneh na gredice že sadimo prve rastline v novi sezoni. Tokrat bomo v Vanesovih vrtnih nasvetih izvedeli, na kaj moramo biti pozorni pri kupljenih sadikah in kako vzpostavimo čim bolj zdrav vrt. SPOMLADANSKI NASAD Nepopisno ugodje nas preveva, ko nam ob prebujeni naravi naklonjenost kažejo cvetovi izbranih rastlin, ki smo jih razporedili v spomladanske nasade. Zunanjo zasaditev, ki naj bo v dovolj težkem loncu, s praprotjo, maroško marjetico in drugimi lepoticami opiše Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe. GORENJSKI NAGELJ Z gorenjskimi nageljni, ki bodo poleti pozornost pritegovali z rdečimi cvetovi na dolgih poganjkih, je vse leto kar nekaj dela. Potem ko jih Irena Hozjan že med prezimovanjem redno čisti in škropi proti ušem, pa je aprila zadnji čas, da jih s hčerko pripravita za na okenske police. navrtu@rtvslo.si
Z gorenjskimi nageljni, ki bodo poleti pozornost pritegovali z rdečimi cvetovi na dolgih poganjkih, je vse leto kar nekaj dela. Potem ko jih Irena Hozjan že med prezimovanjem redno čisti in škropi proti ušem, pa je aprila zadnji čas, da jih s hčerko pripravita za na okenske police.
Nepopisno ugodje nas preveva, ko nam ob prebujeni naravi naklonjenost kažejo cvetovi izbranih rastlin, ki smo jih razporedili v spomladanske nasade. Zunanjo zasaditev, ki naj bo v dovolj težkem loncu, s praprotjo, maroško marjetico in drugimi lepoticami opiše Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe.
Če s krompirjem morda še čakamo, pa v toplih dneh na gredice že sadimo prve rastline v novi sezoni. Tokrat bomo v Vanesovih vrtnih nasvetih izvedeli, na kaj moramo biti pozorni pri kupljenih sadikah in kako vzpostavimo čim bolj zdrav vrt.
Še vedno lahko naberemo zanimive cvetove magnolije. Venčne liste tega okrasnega grma ali drevesa v Jugovzhodni Aziji, od koder izvira, uporabljajo v kulinariki. Dišeči 'material' je hvaležna delikatesa, ki jo pripravimo mimogrede, kot je v Dnevniku lastnih izkušenj storila Ana-Marija Berk.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Asfalt na cestiščih traja približno 20 let, to pomeni, da se samo v Sloveniji vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Da bi čim bolj zmanjšali porabo naravnih virov in zmanjšali vpliv na okolje, se čedalje bolj uveljavlja ponovna uporaba starega asfalta.
Približno 95 % peska in kamna ter 5 % bitumenskega veziva je recept za enega izmed najstarejših in najbolj razširjenih gradbenih materialov na svetu – asfalt. Njegova uporaba vsako leto narašča. Doba trajanja asfalta na cestiščih je približno 20 let. V Sloveniji se vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Bi lahko starega reciklirali in ponovno uporabili? Izdelava in vgrajevanje klasičnega vročega asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna, nastajajo pa tudi plini, ki so škodljivi za zdravje delavcev in okolje. Zato in tudi za večjo odpornost asfalta razvijajo nove asfalte. Poleti se površina asfaltne plasti lahko segreje čez 60 stopinj Celzija in se zmehča. Takrat se lahko na asfaltu pojavijo kolesnice. Kako bi jih lahko preprečili?
Vsako leto po svetu vgradijo v ceste več kot milijardo ton asfalta. Zato da bi pri njihovi uporabi nastajalo čim manj deformacij, asfalt že v laboratorijih testirajo na mehansko obrabo in tudi različne podnebne spremembe.
Izdelava in vgrajevanje asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna. Poleg tega pri vgrajevanju asfalta nastajajo plini, ki so škodljivi tako za zdravje delavcev kot za okolje. Zato strokovnjaki raziskujejo, kako bi lahko pri obeh procesih učinkovito znižali temperaturo in obenem zagotovili enako ali primerljivo kakovost asfalta.
V delih Dalmacije in v dalmatinskem zaledju pijejo vino iz lesenih vrčev, bukare. Te lesene posode še vedno izdelujejo spretni in vztrajni mojstri iz krajev slovitega rojaka, kiparja Ivana Meštrovića. V gorovju Bükk na severovzhodu Madžarske je več kot tisoč jam. Vendar pa jih večino lahko obiščejo le strokovnjaki in izkušeni jamarji. Med njimi pa je tudi nekaj zelo slikovitih in lahko dostopnih vsem obiskovalcem. Ko se na svojo pot poda na tisoče dvoživk, se prične tudi delo za reševalce iz združenja Herpeton na južnem Tirolskem. Gore so vedno priljubljen fotografski motiv. Ljubiteljski fotograf iz Pöttmesa blizu Augsburga pa v njihovem svetu išče še več.
V Komendi so konec marca pripravili tradicionalni kmetijsko-obrtni sejem, kjer obiskovalce običajno najbolj pritegne bogata ponudba kmetijske tehnike. Predstavljamo Globočnikove na Gorenjskem, ki se ukvarjajo z rejo perutnine in prirejo jajc. Opozorimo na začetek kampanje vnosa zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike v letu 2024. Osrednjo temo namenjamo uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za kmetice. Mudili smo se med vinogradniki, ki so se v osrčju Slovenskih goric posvetili aktualni problematiki trajnostne pridelave.
Na pobudo Društva podeželskih žena občine Žalec in v sodelovanju Medobčinskih društev invalidov iz Žalca in Celja je pred dnevi potekala okrogla miza z naslovom: Kmetica - uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot vemo, je na tem področju še veliko nedorečenih vprašanj, kljub temu ,da je z letošnjim januarjem stopila v veljavo novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki uvaja t.i. zagotovljeno vdovsko pokojnino.
Neveljaven email naslov